Italija

Predstavitev gospodarstva Italije


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

 

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Repubblica Italiana / Republika Italija

IT / ITA

Rim

301.333

62,0 (ocena 2016)

Italijanski

Rimskokatoliška ca. 90%, ostali 10% (protestanti, judi, naraščajoča

muslimanska skupnost, neopredeljeni)

27.895 EUR (2016)

Evro (EUR)

Enako kot v Sloveniji

+ 39

 

 

Večja mesta

Rim

Milano

Neapelj

Torino

Palermo

Genova

Št. prebivalcev 

2.639.000

1.262.000

959.000

872.000

655.000

582.000

 

Politična ureditev

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1948

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; Senat (zgornji dom) ima 315 sedežev, poslanska zbornica (spodnji dom) 630 sedežev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile 24-25 februarja 2013, naslednji redne volitve bodo februarja 2018.

Vodstvo države:

Predsednika izvoli volilni kolegij senata za sedemletno obdobje. Poslanska zbornica in regionalni predstavniki nimajo izvršilnih pooblastil. Sergio Mattarella je postal predsednik 29. januarja 2015.

Izvršilna oblast:

Svet ministrov s premierom na čelu, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za oblikovanje vlade s parlamentarno podporo. Vladno koalicijo, ki ima absolutno večino v obeh domovih parlamenta, je od februarja 2014 vodil Matteo Renzi (Demokratična stranka), ki pa je konec leta 2016 odstopil. Nasledil ga je Paolo Gentiloni (Demokratična stranka).

 

Italija je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development),WTO (World Trade Organisation), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), UNCTAD (United Nations Conference for Trade and Development).


Vir: EIU; Factiva, april 2017.

 

 

Gospodarska politika vlade

Potem ko je senat na referendumu v decembru 2016 zavrnil reformo, ki jo je predlagal premier Matteo Renzi, je le ta odstopi s položaja. To je privedlo do oblikovanja začasne vlade, ki jo vodi Paolo Gentiloni. Posledica politične nestabilnosti je počasno okrevanje italijanskega gospodarstva.
Glavni cilji vladne politike so upravljanje in zmanjševanje visokega javnega dolga, zavarovanje bančnega sistema in ohranjanje Italije v območju evra. Vlada si prizadeva tudi za spodbujanje gospodarske rasti, oživitev kreditne aktivnosti bank, zmanjšanje brezposelnosti in sproščanje socialnih napetosti.
V letu 2012 je vlada, ki jo je vodil Mario Monti, izvedla številne strukturne gospodarske reforme za izboljšanje konkurenčnosti. Proces je zastal leta 2013, vendar je bil ponovno vzpostavljen pod vlado Matea Renzija.

Italija je imela v letu 2016 0,1 % deflacijo. V letu 2017 naj bi imeli 1,5 % inflacijo, v letu 2018 0,8 % in v letu 2019 1,2 % inflacijo.

Stopnja nezaposlenosti je v letu 2016 dosegla 11,7 %. Po napovedih bo v letu 2017 ostala na podobnem nivoju, 11,8 %, ter se do leta 2019 postopno znižala na 10,9 %. 
 
Povprečna bruto mesečna plača je v letu 2016 znašala 2.514 EUR (1.762 EUR neto). Italija nima z zakonom predpisane minimalne plače, zato se le-ta določa s kolektivnimi pogodbami za posamezne sektorje.

 


Vir: EIU; Factiva, april 2017.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge