Italija

Predstavitev gospodarstva Italije


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

 

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Repubblica Italiana / Republika Italija

IT / ITA

Rim

301.333

61,9 (ocena 2015)

Italijanski

Rimskokatoliška ca. 90%, ostali 10% (protestanti, judi, naraščajoča

muslimanska skupnost, neopredeljeni)

27.342 EUR (2015)

Evro (EUR)

Enako kot v Sloveniji

+ 39

 

 

Večja mesta

Rim

Milano

Neapelj

Torino

Palermo

Genova

Št. prebivalcev 

2.639.000

1.262.000

959.000

872.000

655.000

582.000

 

Politična ureditev

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1948

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; Senat (zgornji dom) ima 315 sedežev, poslanska zbornica (spodnji dom) 630 sedežev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile 24-25 februarja 2013, naslednji redne volitve bodo februarja 2018.

Vodstvo države:

Predsednika izvoli volilni kolegij senata za sedemletno obdobje. Poslanska zbornica in regionalni predstavniki nimajo izvršilnih pooblastil. Sergio Mattarella je postal predsednik 29. januarja 2015.

Izvršilna oblast:

Svet ministrov s premierom na čelu, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za oblikovanje vlade s parlamentarno podporo. Vladno koalicijo,  ki ima absolutno večino v obeh domovih parlamenta, od februarja 2014 vodi Matteo Renzi (Demokratična stranka).

 

Italija je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development),WTO (World Trade Organisation), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), UNCTAD (United Nations Conference for Trade and Development).


Vir: EIU; Factiva, junij 2016.

 

 

Gospodarska politika vlade

Ključni vladni cilji so upravljanje in zmanjševanje velikega javnega dolga Italije, ki je v letu 2015 dosegel 132,8 % BDP (približno 25 % vsega dolga evro območja), zavarovanje bančnega sistema in ohranjanje Italije v območju evra. Vlada Maria Montija iz leta 2012 je izvajala nekatere strukturne gospodarske reforme za krepitev konkurenčnosti. Proces je leta 2013 zastal, vendar ga želi premier Renzi oživiti.

Največji izziv, s katerim se sooča italijanska vlada bo uravnotežiti ukrepe za zmanjšanje ogromnega bremena javnega dolga z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti, oživitev kreditne aktivnosti bank, zmanjšanje brezposelnosti in sproščanje socialnih napetosti. Proračunski primanjkljaj ostaja na splošno pod nadzorom, vendar z le malo manj kot 3 % BDP pušča le malo manevrskega prostora do Evropske komisije, ki zahteva majhen presežek Italije do leta 2019. Odobrene reforme trga dela, sodnega sistema in javne uprave bodo verjetno imele pozitiven vpliv na uspešnost rasti, vendar le v srednjeročnem obdobju.

Italijanska inflacija je v letu 2015 znašala 0,1 %. V letu 2016 naj bi znašala -0,2 %, v letih 2017 in 2018 pa zopet poskočila na 0,5 oz. 1,2 %.

Stopnja nezaposlenosti je v letu 2015 dosegla 11,9 %. Po napovedih se bo v letu 2016 znižala na 11,4 %, ter se do leta 2018 postopno znižala na 10,5 %. 
 
Povprečna bruto mesečna plača je v letu 2011 znašala 2.168 EUR. Italija nima z zakonom predpisane minimalne plače, zato se le-ta določa s kolektivnimi pogodbami za posamezne sektorje.

 


Vir: EIU; Factiva, junij 2016 (posodobljeno september 2016).

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge