Kosovo

Prodaja na Kosovo

Tržne poti, distribucija

Značilnosti trga

Kosovo, ki je razglasilo neodvisnost od Srbije leta 2008 in ga je doslej priznalo okoli 100 držav, vključno z EU, ima 1,8 milijona prebivalcev in šteje kljub naravnim virom (rude in premog) za najrevnejšo državo v Evropi. Uradna stopnja brezposelnosti na Kosovu je 30,9 odstotka, po nekaterih ocenah pa kar 45 odstotkov. V prizadevanjih za spodbujanje gospodarskega razvoja Kosovo izvaja reforme za izboljšanje naložbenega in poslovnega okolja in nadaljuje preoblikovanje v tržno usmerjeno gospodarstvo z ustrezno oblikovanim pravnim okoljem, ki bo pritegnilo tuje naložbe.

Za kosovsko gospodarstvo je značilno omejeno vključevanje v svetovno gospodarstvo, enakomeren tok nakazil od zdomcev in mednarodna finančna pomoč; politična nasprotovanje politiki privatizacije, spor glede premoženja med Kosovom in Srbijo, trenja med Albanci (90% populacije) in Srbi, ki so še ostali na Kosovu, nezanesljiva oskrba z energijo, kar vse povečuje negotovost poslovanja na Kosovu. Med glavnimi ovirami poslovnega okolja so korupcija, neupoštevanje pogodbenih dogovorov in težave pri izvrševanju sodnih odločb.

Med prednostmi trga so relativno mlado prebivalstvo, nizki stroški dela in naravni viri, zaradi česar so številna mednarodna podjetja že prisotna z naložbami in franšizami. Priložnosti so zlasti v prehrambeni industriji, informatiki, infrastrukturi in energetiki. Vlada si prizadeva za nadaljnje izboljšanje poslovnega ozračja s spodbudami za gospodarsko rast. Bančni sektor je stabilen in likviden, vendar visoke obrestne mere zavirajo gospodarsko rast.

Kupna moč in trendi obnašanja kupcev

Kosovo uporablja evro kot svojo uradno valuto. Kot rezultat cene v veliki meri odražajo tržne trende v širšem območju evra. Ker ima prebivalstvo zelo nizko kupno moč. Pri prodaji na Kosovo so bistvene konkurenčne cene, saj so zelo pomemben dejavnik pri odločitvi za nakup. Potrošniki aktivno iščejo razprodaje in popuste. Trgovine  pogosto ponujajo promocije in prodajne dogodke, da bi privabile kupce.

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija

Strategija vstopa na trg je odvisna od vrste posla. Za nekatere vrste blaga je primerna neposredna prodaja, saj pravno ni zahteve, da bi moralo imeti tuje podjetje, ki posluje na Kosovu, lokalnega zastopnika. Kljub temu je  priporočljivo sodelovanje z domačim distributerjem ali trgovskim zastopnikom, ki pozna trg in razmere.

Kosovska zakonodaja ne ureja razmerij z distributerjem in tudi ne s trgovskim zastopnikom, zato so pogoji (način plačila, odpovedni roki, morebitne odpravnine...) v celoti prepuščeni pogodbeni volji strank. Zato je zelo pomembno, da pogodba jasno opredeljuje vsaj ta najbolj osnovna vprašanja, priporočljivo je tudi, da vsebuje klavzulo o alternativnem reševanju sporov. Pogodba mora biti registrirana pri krajevno pristojnem sodišču.

Kosovo je odprto za franšizing in na trgu je več tujih franšiz, zlasti v hotelirstvu in gostinstvu. Franšizing ni pravno urejen, zato je vsebina razmerja v celoti prepuščena pogodbi.

Pogosta oblika vstopa na trg so skupna vlaganja z lokalnim partnerjem. Pri tem je nujno opraviti skrben pregled potencialnih partnerjev. Mogoča je tudi ustanovitev podružnice ali lastne družbe.

Javna naročila

Javna naročila ureja Zakon o javnih naročilih iz leta 2011. Zakonodaja ni usklajena z evropskimi standardi in vsebuje nekatere za tuje ponudnike diskriminatorne določbe.

Javni razpisi so objavljeni na spletnih straneh Urada za javna naročila v albanščini, srbščini in angleščini. V praksi predstavljajo veliko težavo netransparentnost postopkov, favoriziranje znanih ponudnikov, korupcija in šibko sodno varstvo.

 

Tržno komuniciranje, promocija

Veliko tujih podjetij aktivno trži svoje izdelke in storitve na Kosovu. Internet se uporablja, vendar pa so tradicionalni načini oglaševanja, kot so televizija, radio in letaki na splošno bolj učinkoviti. Trženje z poštnimi pošiljkami ni priporočljivo zaradi nezanesljivosti poštnega sistema Kosova.

 

Plačevanje

Plačilni promet poteka prek korespondenčnih bank. Od avgusta 2013 ima Kosovo lastno SWIFT kodo.

Na začetku poslovanja je nujno preveriti boniteto in druge okoliščine kosovskega kupca. O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v pogodbi, izbira je odvisna od pogajalske pozicije in stopnje zaupanja med partnerji. Smotrno je bodisi zavarovati plačilo z avansom, bodisi uporabiti katero od drugih oblik zavarovanja plačil.

Glede plačil šteje Kosovo med teritorije z najvišjim tveganjem. Kljub zahtevi EU, da Kosovo uskladi svojo zakonodajo z Direktivo 2011/7/EU (ta določa, da morajo podjetja račune v trgovinskih poslih plačati v največ 60 dneh, javni organi pa v največ 30 dneh, sicer začnejo avtomatsko teči zamudne obresti, dolžnik pa mora povrniti stroške izterjave) ostajajo zamude pri plačilih izjemno problematične na vseh ravneh poslovanja.

 

Transport

Iz Slovenije je transport mogoč po cesti, železnici in zraku, preko Albanije ali Grčije pa tudi po morju.

Kosovo zaradi svoje lege v osrčju Balkana predstavlja most med državami južno-vzhodne Evrope. Glavno mesto Priština je oddaljena štiri ure vožnje od katerikoli sosednje države (Albanije, Črne gore, Makedonije, Srbije).

Cestno omrežje obsega okoli 630 kilometrov glavnih cest, ki so bile obnovljene in zgrajene v zadnjih nekaj letih. V načrtu je tudi izgradnja hitre avtoceste, ki bo povezala Kosovo z Albanijo na eni strani in Srbijo na drugi strani.

Železniško omrežje obsega 330 kilometrov prog in pokriva celotno Kosovo ter povezuje Prištino z ostalimi deli Kosova, na jugu in severu pa tudi s sosednjimi državami.

Kosovo ima moderno mednarodno letališče v Prištini, ki z nekaj več kot milijon potnikov na leto sodi med najbolj prometna letališča v regiji in nudi storitve številnim mednarodnim linijam ter ponuja lete v najpomembnejše kraje Evrope.

Najbližji morski pristanišči sta Durres v Albaniji in Solun v Grčiji. Nova avtocesta povezuje Durres in Prištino; vožnja traja manj kot 4 ure.

 

Poglejte si tudi: