Latvija

Prodaja v Latvijo

Tržne poti, distribucija

Značilnosti trga

Latvija je majhna država s stabilnim političnim okoljem in dinamičnim gospodarstvom. Nahaja se v središču treh baltskih držav in zagotavlja strateško lokacijo kot komercialno, finančno in logistično središče za nordijsko - baltski regijo in območja na vzhodu.

Latvija je članica EU in od januarja 2014 uporablja evro.

Po hudi gospodarski krizi med letoma 2008 in 2010 je latvijska vlada sprejela uspešne fiskalne reforme. Že v letu 2012 je bila gospodarska rast okoli 5 odstotkov.

Latvijsko gospodarstvo temelji na storitvenih dejavnosti, vključno s prevozom, informacijskimi tehnologijami in finančnimi storitvami. Gradbena industrija ima pomembno vlogo, prav tako lesna, prehrambena, kovinarska in tekstilna industrija. Turizem hitro narašča.

Iz strukturnih skladov EU so na voljo spodbude za naložbe v visoko tehnologijo in produkte z visoko dodano vrednostjo, za usposabljanje zaposlenih, za razvoj novih izdelkov in tehnologij idr.

Priložnosti so med drugim v energetskem sektorju, računalniških in telekomunikacijskih storitvah in opremi, kmetijstvu in transportu.

Mnoga podjetja se osredotočajo na Latvijo kot del širše baltske regije. Ker je trg majhen (2 milijona prebivalcev), je lahko hitro nasičen, pa tudi zaradi zahtev za označevanje blaga je vstop na latvijski trg relativno drag. Blago se srečuje z močno konkurenco iz Skupnosti neodvisnih držav (SND). Zaradi zgodovinskih trgovinskih odnosov imajo boljše izhodišče tudi podjetja iz skandinavskih držav in Nemčije. Oviro predstavljajo precejšnja birokracija in ponekod korupcija.

Kupna moč in trendi obnašanja kupcev

Uradno je po kupni moči Latvija med petimi najšibkejšimi članicami EU, dejansko pa je realna kupna moči višja. Latvijski potrošniki postopno sprejemajo standarde zahodnih potrošnikov. So vse bolj pragmatični in vse bolj zahtevni glede kakovosti, cene in storitve ter dobro osveščeni glede pravic potrošnikov.

Pri odločitvi za nakup je prvo merilo pri izbiri izdelka primerna cena za primerno kakovost. Sloj premožnejših kupcev je zelo dovzeten za blagovne znamke. Za te kupce je to glavni dejavnik nakupa in so pripravljeni plačati visoko ceno za izdelke svojih najljubših blagovnih znamk.

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija

Strategija vstop na trg je odvisna od vrste posla. V prvi fazi je najbolj pogosta oblika vstopa preko domačega distributerja ali trgovskega zastopnika. V skladu z zakonodajo mora biti to pravna oseba, registrirana v Latviji.

Običajna praksa je, da en distributer ali zastopnik pokriva celotno državo, ali tudi celotno baltsko regijo (Estonija, Latvija in Litva). Zaradi majhnosti latvijskega trga velikokrat en zastopnik oz. distributer pokriva različne industrijske sektorje.

V Latviji razmerje med tujim podjetjem in distributerjem ni urejeno s posebnimi predpisi. Pravice in dolžnosti obeh strank so določene s pogodbo. Razmerje s trgovskim zastopnikom je urejeno v skladu z direktivo EU, ki določa pravice in obveznosti naročnika in zastopnika ter ureja minimalno varstvo zastopnikov, nagrajevanje in pogoje ob prenehanju pogodbe o zastopanju (odpovedni rok, odškodnino oz. nadomestilo). Od teh pravil stranki ne moreta odstopiti.

Franšizing postopoma pridobiva na pomenu. Latvija nima posebne zakonodaje o franšizingu,temveč smiselno veljajo določbe zakona o  varstvu konkurence in trgovinskega zakona.

Neposredno trženje je v nekaterih panogah zelo učinkovito. Tržno mrežo je dokaj lahko vzpostaviti zaradi razmeroma nizke ravni povprečnih dohodkov na lokalnem trgu dela. Upoštevati je treba zakonodajo EU, ki ureja to področje.

Dober način vstopa je tudi skupno vlaganje z lokalnim partnerjem. Vendar pa je potrebno opraviti skrben pregled potencialnih partnerjev. Osnovne podatke in bonitetno oceno je mogoče dobiti pri latvijski zbornici za trgovino in industrijo.

Kadar je upravičena lokalna prisotnost na trgu, je mogoča ustanovitev podružnice, vendar pa je zaradi hitrega in poceni postopka v tem primeru običajno bolj primerna ustanovitev lastne družbe.

Javna naročila

Javna naročila ureja Zakon o javnih naročilih iz leta 2007, ki je usklajen s pravili EU. Za slovenske ponudnike veljajo pri razpisih enaki pogoji, kot za domače.

Javni razpisi so objavljeni na spletnih straneh Urada za javna naročila v latovskem jeziku, razpisi, ki presegajo predpisani vrednosti prag pa morajo biti objavljeni tudi v evropski elektronski bazi TED.

V praksi lahko predstavlja težavo netransparentnost postopkov in favoriziranje znanih ponudnikov ter korupcija zlasti pri razpisih, ki ne potekajo prek e-naročanja. 

 

Tržno komuniciranje, promocija

Latvijski medijski trg je dobro razvit. Strategija tržnega komuniciranja je odvisna od vrste blaga in razpoložljivih sredstev.

Največji delež pri oglaševanju imajo tiskani mediji, TV, radio in Internet, ki je tudi najhitreje rastoči medij v oglaševanju. Druge oblike oglaševanja vključujejo zunanje reklamne panoje, elektronske displeje, telemarketing in kataloge.

Internet je v široki uporabi (več kot 75% prebivalcev). Dobra oblika oglaševanja je latvijska socialna mreža Draugiem.lv (latvijska inačica Facebooka), ki je izjemno popularna.

 

Plačevanje

O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v pogodbi, izbira je odvisna od pogajalske pozicije in stopnje zaupanja med partnerji. Na začetku poslovnega sodelovanja je priporočljivo vsaj delno predplačilo. V uporabi so vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil (poslovne garancije, zavarovanje terjatev, nepreklicni dokumentarni akreditiv, dokumentarni inkaso).

Latvijska zakonodaja o preprečevanju zamud pri plačilih je usklajena z Direktivo 2011/7/EU, ki določa, da morajo podjetja račune v trgovinskih poslih plačati v največ 60 dneh, javni organi pa v največ 30 dneh, sicer začnejo avtomatsko teči zamudne obresti, dolžnik pa mora povrniti stroške izterjave. V praksi so pogodbeni roki krajši, slabša pa je plačilna disciplina: po podatkih EPI 2014 je povprečen rok plačila v Latviji 37 dni za zasebni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 15 dni, povprečna zamuda pri plačilu 22 dni) in 37 dni za javni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 20 dni, povprečna zamuda pri plačilu 17 dni).

 

Več informacij: Finančni vidiki

 

Transport

Transport iz Slovenije je možen po cesti, železnici, morju in zraku.

Latvija ima strateški geografski položaj, ki jo povezuje tako z državami Skupnosti neodvisnih držav kot z Evropo.

Pomorski promet je zelo pomemben. Glavna pomorska pristanišča so Liepaja, Riga in Ventspils. Skoznje gre okoli 80% tovora. Najbolje je opremljeno in organizirano pristanišče Ventspils. Sedem manjših pristanišč – Skulte, Mersrags, Salacgriva, Pavilosta, Roja, Lielupe in Engure, je lociranih vzdolž celotne obale Latvije. Pristanišča Ventspils in Liepaja pozimi ne zamrzneta, kar je prednost v primerjavi z drugimi baltskimi državami.

Cestno omrežje obsega 20.300 km glavnih cest. Najpomembnejši transportni koridorji so avtoceste E67 (Via Baltica, Helsinki – Talin – Riga – Kaunas – Varšava), E 77 (Riga – Kaliningrad – Gdansk) in E22 (Manchester- Amsterdam –Hamburg – Helsingborg – Riga- Moskva).

Železniški transport obsega okoli 52% celotnega kopenskega transporta in še narašča. Predvsem je pomemben kot povezava s pristanišči. V skladu z evropskimi transportnimi tendencami je železniški promet eden od v prihodnje najbolj perspektivnih oblik transporta tako v pogledu varnosti kot ekologije.

Zračni promet je dobro razvit. Glavno mednarodno letališče je v Rigi (Riga International Airport) in je največje v baltski regiji. Manjša letališča so v Liepaji, Ventspilsu in Daugavpilsu. Nacionalni prevoznik je  Air Baltic.

 

Poglejte si tudi: