Libija

Predstavitev gospodarstva Libije


Predstavitev države

Uradni naziv: 

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas.

Klicna številka:

Libiya / Libija

LY / LBY

Tripoli

1.759.540

6,4 (ocena 2015)

Arabski

Muslimani (suniti) 97 %, ostali 3 %

4.785 EUR (2015)

Libijski dinar (LYD)

GMT + 2 (1 uro pred Slovenijo)

+218


 

 

Večja mesta

Tripoli

Benghazi

Misurata

Tobruq

Sebha

Zawiya

Št. prebivalcev 

1.019.000

633.000

286.000

138.000

99.000

78.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Libija je bila od leta 1977 džamahirija (ljudska republika) v skladu s Tretjo univerzalno teorijo Moamerja Gadafija iz njegove Zelene knjige. Propad Gadafijevega režima je pripeljal do konca tudi njegov sistem vodenja. Volitve v novi začasni parlament (HoR, predstavniški dom), so potekale v juniju 2014. Izvoljen je bil odbor za pripravo nove ustave, o kateri se bo odločalo na referendumu

Zakonodajna oblast:

Parlament, ki opravlja vlogo prehodnega zakonodajalca je imel svojo prvo sejo 4. avgusta 2014. Od 200 sedežev v parlamentu, je zmerna koalicija Zveza narodnih sil osvojila največje število sedežev na volitvah, ki so potekale junija 2014.  

Vodstvo države:

v okviru političnega sporazuma v Libiji pod pokroviteljstvom Združenih narodov (ZN), je bil v letu 2015 ustanovljen predsedniški svet. Svet sestavlja vodja Vlade nacionalnega soglasja (GNA) Fayez al-Serraj in osem drugih članov, izbranih iz različnih regij po vsej Libiji

Izvršilna oblast:

ZN so predstavili GNA decembra 2015. GNA, ki jo mora odobriti še HoR, ima določeno stopnjo oblasti v zahodni Libiji. Vzhodna regija je še vedno v veliki meri pod nadzorom vzporedne vlade, ki jo vodi Abdullah al-Thinni, ki ga podpirajo predstavniki trde linije znotraj parlamenta.

Premier: Fayez al-Serraj (GNA) 

 

Libija je članica WTO (World Trade Organization), AMF (Arab Monetary Fund), CAEU (Council of Arab Economic Unity), IDB (The Islamic Development Bank) in OPEC. Je tudi podpisnica GAFTA (Greater Arab Free Trade Area) sporazuma, ki velja od januarja 2005.


Vir: EIU; Factiva, junij 2016.

 

 

Gospodarska politika vlade

Prejšnje vlade so si že vse od poznih devetdesetih prizadevale za krepitev gospodarstva, predvsem s prehodom iz sistema poveljevanja v tržni sistem. Kljub temu, da je bilo veliko tujih naložb v naftnem in plinskem sektorju, so politične mahinacije ovirale napredek na ostalih področjih. GNA gospodarske politike še ni razkrila, čeprav bo v veliki meri podobna usmeritvam njenih predhodnic, ki vključujejo nezadržno tekočo potrošnjo zaradi bojazni pred nemiri javnosti. Napredek na področju reform finančnega sektorja je počasen, saj so bančni zakoni iz časov Gadafija še vedno v veljavi.

Poslovno okolje Libije je uvrščeno najnižje na regionalnih in globalnih lestvicah EIU za obdobje 2016-20, zaradi izjemno občutljivih varnostnih razmer in slabitve učinkovitosti politike, degradacije infrastrukture, stalnega pomanjkanja usposobljene tuje delovne sile ter odsotnosti enotne vlade, ki bi lahko spodbudila naložbe. Nekatere izboljšave infrastrukture se pričakuje proti koncu obdobja napovedi (čeprav po daljšem obdobju bojev in uničenja), ko bi lahko bolj trajna vlada spodbudila zagon povojnega programa obnove v državi.
 
Povprečna inflacija je v letu 2015 znašala 12,1 %, za leto 2016 pa napovedujejo 13 % inflacijo. V letu 2017 se pričakuje 15,3 % inflacija ter v letu 2018 inflacija v višini 9,9 %.

Minimalna mesečna plača v javnem sektorju v Libiji je leta 2013 znašala 268 EUR.

 


Vir: EIU; Factiva, junij 2016.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge