Mehika

Predstavitev gospodarstva Mehike


Predstavitev države

 

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Estados Unidos Mexicanos / Združene mehiške države

MX / MEX

Mexico City

1.964.375

121,7 (ocena 2015)

Španski

Rimskokatoliška 83 %, protestanti 5 %, ostali in neopredeljeni 12 %

8.108 EUR (2015)

Mehiški peso (MXN)

Slovenija -7 (GMT -6)

+ 52

 

 

Večja mesta

Mexico City

Guadalajara

Monterrey

Puebla

Št. prebivalcev 

20.100.000

4.400.000

4.100.000

2.700.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Predsedniški, z ustavno močnim kongresom.

Zvezna republika 31 držav in zvezno okrožje (Mexico City); države so razdeljene na občine.

Pravni sistem:

Obstaja 68 okrožnih sodišč ter vrsta pritožbenih sodišč z vrhovnim sodiščem. Zvezni pravni sistem, z državami, ki uživajo precejšnjo avtonomijo.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni kongres: 128 članski Senat (zgornji dom), izvoljen za šest let. 64 članov je izvoljenih neposredno, prav tako 32 članov manjšin, 32 članov pa je izvoljenih po proporcionalnem sistemu. 500 članska Poslanska zbornica (spodnji dom) je izvoljena za dobo treh let. 300 članov je izvoljenih neposredno, 200 pa po proporcionalnem sistemu.

Volitve:

Naslednje predsedniške in kongresne volitve bodo v juliju 2018.

Vodstvo države:

Predsednik je izvoljen za neobnovljiv šestletni mandat in imenuje kabinet.

Izvršilna oblast:

Predsednik Enrique Peña Nieto iz stranke Partido Revolucionario Institucional (PRI), vodi manjšinsko vlado.

 

Mehika je članica WTO (World Trade Organization) ter OECD (Organisation for Economic Cooperation adn Development). Je tudi podpisnica sporazumov o prosti trgovini z EU, Severno Ameriko, EFTA(European Free Trade Association), Mercosur zvezo, Japonsko in Izraelom. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).


Vir: EIU; Factiva, junij 2016.

 

 

Gospodarska politika vlade

Konservativni fiskalna in monetarna politika sta prispevali k makroekonomski stabilnosti, vendar so slabosti sistema davčnih prihodkov, ki ne izhajajo iz nafte ter plitkost kreditnih trgov, oblastem dopustile le malo manevrskega prostora za spodbujanje povpraševanja. Napredek pri sprejemanju zakonodaje je bil v zadnjem desetletju omejen, vendar se je tempo reform izrazito pospešil s predsednikom Peña Nietom, s sprejetjem korenitih strukturnih reform v letih 2013-14, med drugim na področju energetike, izobraževanja in telekomunikacij.

Ovire za rast predstavljajo tudi pomanjkanje konkurence na notranjem trgu, pomanjkljiv izobraževalni sistem ter trdovratne institucionalne pomanjkljivosti, ki izhajajo iz nebrzdane korupcije na vseh ravneh vlade in omejenega napredka pri obvladovanju visoke stopnje kriminala.
 
Potem, ko so bile strukturne reforme odobrene, se bo vlada v drugi polovici svojega mandata osredotočila na njihovo izvajanje ob vsej zaskrbljenosti glede institucionalnih pomanjkljivosti, ki bi lahko razvodenile njihov vpliv. Nekatere od reform so razočarale že na začetku, predvsem reforma izobraževanja, ki so jo spremljali protesti in stavke (pretežno v južnih državah). Druge, npr. reforme telekomunikacij, so pokazale boljše obete v obliki opazno nižjih tarif in novih udeležencev na trgu. Po razočaranju v začetni fazi razpisov, je reforma na področju energetike nakazala dobre obete v svoji zelo uspešni drugi in tretji fazi. Četrti krog razpisov, ki bo vključeval več bolj privlačnih globokomorskih črpališč nafte je bil objavljen konec leta 2015, rezultati dražb pa morajo biti znani najkasneje v tretjem četrtletju leta 2016. Obstaja sicer bojazen, da bi bilo lahko zaradi zasičenosti oskrbe in ponovnega padanja cen nafte manj zanimanja s strani vlagateljev.
 

Stopnja nezaposlenosti je v letu 2015 znašala 4,4 %. V prihodnjih treh letih naj bi se stopnja nezaposlenosti gibala na enaki ravni.

Stopnja inflacije je v letu 2015 znašala 2,7 %, za leto 2016 je napovedana 2,7 % inflacije, v letih 2017 in 2018 pa naj bi znašala 3,4 in 3,5 %.

Minimalna plača v Mehiki je v marcu 2016 znašala 3,7 EUR na dan. Povprečna bruto plača je v decembru 2015 znašala 15,7 EUR na dan.



Vir: EIU; Factiva, junij 2016 (posodobljeno september 2016).

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge