Švedska

Predstavitev gospodarstva Švedske


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Konungariket Sverige / Kraljevina Švedska

SE / SWE

Stockholm

450.295

9,8 (ocena 2015)

Švedski

Luteranci 87 %, ostali 13 %

45.087 EUR (2015)

Švedska krona (SEK)

Enako kot v Sloveniji

+ 46

 

 

Večja mesta

Stockholm

Göteborg

Malmö

Uppsala

Linköping

Št. prebivalcev 

898.000

533.000

313.000

205.000

150.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Ustavna monarhija

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1974

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Riksdag) šteje 349 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. V primeru predčasnega razpada, novi parlament služi le preostanek mandata prejšnjega zbora.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile septembra 2014, naslednje bodo septembra 2018.

Vodstvo države:

Kralj Carl XVI Gustaf; kralj nima nobene vloge v vladi.

Izvršilna oblast:

Kabinet vodi premier, ki je odgovoren parlamentu. Levosredinska koalicijska vlada, ki jo sestavljata Socialdemokratska stranka (SAP) in stranka Zelenih, je nastopila mandat po volitvah v septembru 2014, vendar nima splošne večine.

Premier: Stefan Lofven (SAP)

 

Švedska je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, junij 2016.

 

 

Gospodarska politika vlade

Na Švedskem obstaja precejšnja stopnja soglasja glede gospodarskega in socialnega modela, ki je videti relativno uspešen. Razlike se kažejo pri politikah trga dela, zlasti pri spodbudah za delo (vključno s stopnjo nadomestila za brezposelnost); mejni stopnja davka; prihodnosti jedrske energije; obsegu do katerega naj bi zasebnim podjetjem omogočili, da zagotavljajo javne storitve; in ali naj se lastniški deleži države v podjetjih zmanjšajo. Liberalne politike priseljevanja so se v zadnjem času zaostrile zaradi krepitve nasprotovanja javnosti. Vprašanja v zvezi z izrazitim povečanjem priseljencev in prosilcev za azil ostaja visoko na političnem dnevnem redu. Sprejeti so bili strožji predpisi za posojila ter strožja kapitalska in likvidnostna pravila finančnega sektorja. Ker pa se nadaljujejo poskusi izjemno ohlapne denarne politike (na Švedskem in v tujini) to povečuje tveganja povezana s povišano zadolženostjo gospodinjstev in naraščajočimi cenami stanovanj.

Glavni izziv za koalicijo je trajnostna rast zaposlenosti. Vlada ohranja ambiciozen cilj doseči najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU do leta 2020. V svojem proračunu za leto 2016 je za ta namen zagotovila dodatna sredstva za višje plače učiteljev, usposabljanje in izobraževanje ter inovacije. Drugi ukrepi vključujejo večjo porabo za infrastrukturo in gradnjo novih stanovanj, kot tudi ukrepe na področju zelene energije in podnebnih sprememb.
 
Brezposelnost je v letu 2015 dosegla 7,4 %. V letu 2016 naj bi se znižala na 6,9 %, nato pa naj bi se do leta 2018 postopno znižala na 6,5 %. 

V letu 2015 so na Švedskem zabeležili ničelno stopnjo inflacije. V letu 2016 naj bi inflacija dosegla 0,8 %, v letih 2017 in 2018 pa naj bi znašala inflacija 0,9 in 1,5 %. 

Švedska nima zakonsko predpisane minimalne plače. Povprečna bruto plača v marcu 2016 je znašala 17,6 EUR na uro.

 


Vir: EIU; Factiva, junij 2016 (posodobljeno september 2016).

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge