Švica

Predstavitev gospodarstva Švice


Predstavitev države

Uradni naziv:

 

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Schweizerische Eidgenossenschaft / Confédération Suisse /

Confederazione Svizzera / Švicarska konfederacija

CH / CHE

Bern

41.285

8,1 (ocena 2015)

Nemški, francoski, italijanski in retoromanski

Vera:

 

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Rimskokatoliška 38 %, protestanti 27 %, muslimani 5 %, ostali in

neopredeljeni 30 %

73.328 EUR (2015)

Švicarski frank (CHF)

Enako kot v Sloveniji

+ 41

 

 

Večja mesta

Zürich

Geneva

Basel

Bern

Lausanne

Št. prebivalcev 

1.218.000

533.000

505.000

360.000

345.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Zvezna republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1848 in v celoti spremenjeni l. 1874 in l. 2000

Zakonodajna oblast:

Dvodomna zvezna skupščina (parlament) obsega 200-članski Državni svet in 46-članski Svet kantonov. Oba domova volijo neposredno, vendar pa se število sedežev na kanton v Državnem svetu porazdeli glede na število prebivalcev. Vsak kanton voli dva predstavnika v Svet kantonov in vsak pol-kanton izvoli enega predstavnika, ne glede na število prebivalcev. Vsak v obeh domovih potrjen zakon, ki spreminja ustavo, je treba predložiti na referendumu. Zakoni gredo v odločanje na referendumu, če to zahteva osem kantonov ali 50.000 državljanov. Državljani lahko sprožijo spremembe ustave z zbiranjem 100.000 podpisov za peticijo za referendum (ljudska pobuda).

Volitve:

Zadnje zvezne volitve so bile 18. oktobra 2015, naslednje bodo oktobra 2019.

Vodstvo države:

Vodja države je zvezni predsednik. Na tem mestu vsako leto izmenjujejo člani Zveznega sveta (vlade).

Izvršilna oblast:

Zvezni svet (vlada) ima sedem članov izvoljenih individualno za štiriletno mandatno obdobje. Vlada se voli, vendar ne nujno, na skupni seji obeh domov parlamenta. Vlada je sestavljena iz po dveh članov leve Socialdemokratske stranke (SP), desne Svobodnjaške demokratske stranke (FDP) in populistične desnosredinske Švicarske ljudske stranke (SVP), ter enega člana desnosredinske Krščansko demokratske stranke (CVP).

Zvezna predsednica: Simonetta Sommaruga (SP), ki je tudi ministrica za pravosodje in policijo.

 

Švica je članica OECD (Organization for Economic Cooperation and Development), WTO (World Trade Organization). Sklenjeno ima vrsto trgovinskih sporazumov, med drugim z EU, ZDA, Kitajsko in Japonsko.


Vir: EIU; Factiva, junij 2016.

 

 

Gospodarska politika vlade

Primarni cilji vlade vključujejo fiskalno stabilnost, spodbujanje gospodarskega okrevanja ter reforme državnih sistemov socialne varnosti. Po odločitvi švicarske centralne banke (SNB) sredi januarja 2015, da prekliče svojo zgornjo mejo deviznega tečaja glede na evro, je bilo kot glavni cilj monetarne politike ponovno vzpostavljeno ciljno območje za Libor trimesečno obrestno mero švicarskega franka. Vlada se bo še naprej soočala z mednarodnim pritiskom za dodatno oslabitev zakonodaje v zvezi z bančno tajnostjo. Energetska politika namerava pričeti z dolgoročnim zasukom v smeri opustitve jedrske energije. Priseljevanje ostaja sporna tema politikov, saj so volivci na referendumu februarja 2014 z majhno večino potrdili predlog za omejitev priseljevanja iz EU. Težišče zunanje politike bodo odnosi z EU.
 

Vlada je v letih 2013-14 nekoliko sprostila fiskalno politiko, vendar namerava od leta 2016 zopet poostriti porabo. Pričakuje se reforma zakonodaje na področju trga dela in socialne varnosti, z namenom krepitve srednjeročnih fiskalnih napovedi. Pričakujejo se reforme zakonodaje na področju trga dela in socialne varnosti z namenom krepitve srednjeročne proračunske napovedi, čeprav bodo v bližnji prihodnosti načrtovane spremembe davka od dobička povzročile zmanjšanje prihodkov države. Verjetno bo prišlo do dviga upokojitvene starosti za ženske od 64 na 65 let in večje prilagodljivosti glede upokojitvene starosti za oba spola, kot tudi reforme sistemov socialnega varstva, ki bodo spremenili financiranje podpornih sistemov in omejili naraščanje stroškov zdravstvenega varstva. Velik finančni sektor je od svetovne krize sicer okrepil svojo odpornost na pretrese, toda pomembna strukturna reforma sektorja, večji regulativni pritiski in postopna odprava zakonodaje glede bančne tajnosti bodo predstavljali izzive v prihodnje.
 
Stopnja brezposelnosti je v letu 2015 znašala 3,2 %. Na podobnem nivoju naj bi ostala tudi v prihodnjih letih.

V letu 2015 je deflacija dosegla 1,1 %. EIU napoveduje v letu 2016 0,4 % deflacijo, v letih 2017 in 2018 pa 0,1 in 1,1 % inflacijo.

Švica nima zakonsko določene minimalne plače. Povprečna mesečna bruto plača je v letu 2015 znašala 5.819 EUR.

 


Vir: EIU; Factiva, junij 2016 (posodobljeno september 2016).

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge