To je izziv tudi za slovenska podjetja, ki bodo morala, če želimo še naprej ostati izvozno naravnano gospodarstvo, povečati število izvoznih trgov in se preusmeriti na proizvodnjo blaga z višjo dodano vrednostjo. Kot kaže zadnje četrtletno poročilo Evropske komisije o položaju izvoznikov v območju evra, so ti v zadnjih desetih letih beležili močno rast prodaje, razlog za to pa je visoka gospodarska rast na trgih vzhodne, srednje in južne Evrope, kjer je prednjačila Rusija. Evropska podjetja so v primerjavi z azijskimi in južnoameriškimi "v soseščini" imela številne konkurenčne prednosti, predvsem pa bližino in poznavanje trgov, kar je tudi primer pri slovenskih podjetjih npr. v Rusiji in nekdanji Jugoslaviji.
Najbolj so bila v zadnji dekadi ekspanzivna podjetja s področja visoke tehnologije, npr. farmacije in informacijske tehnologije ..., pa tudi podjetja s področja srednje tehnološke zahtevnosti, npr. proizvajalci strojev in transportnih sredstev. S krizo se je hitra rast v državah v "soseščini" ustavila, te države pa so začele pogledovati proti cenejšim izdelkom iz Azije in južne Amerike. Zaradi manjše rasti in prihodkov bodo številne države začele zahtevati tudi bolj izravnano trgovinsko bilanco, kar pomeni precejšnjo nevarnost tudi za slovenska podjetja in Slovenijo. Slovenija namreč največje trgovinske presežke beleži ravno v trgovini z državami nekdanje Sovjetske zveze in Jugoslavije, medtem ko v trgovini z državami EU in ostalimi državami beleži trgovinske primanjkljaje.
Za večjo konkurenčnost bodo podjetja iz območja evra in EU morala poiskati notranje rezerve in dajati velik pomen razvoju, raziskavam in inovativnosti, ugotavlja Evropska komisija, poleg tega pa bodo morale EU in države članice narediti več za boljše poslovno okolje, ki bo povečalo konkurenčnost podjetij na globalnem trgu. Tu gre predvsem za različne oblike stimulacij za podjetništvo in inovacije. S temi ukrepi so začele številne evropske vlade, med drugimi tudi slovenska, ki pa bo po mnenju predvsem tujih gospodarstvenikov morala narediti več na področju privabljanja tujih investicij.
Poročilo namreč kaže, da sta prav manjši obseg investicij, tudi tujih, in padec produktivnosti najbolj udarila evropska podjetja in gospodarstva v času krize. V primerjavi z ZDA pa v večini držav EU ni bilo nepremičninskih balonov, tako da nismo bili priča razmeram kot npr. v ZDA, kjer se je hipotekarni trg sesul. V primeru takšnega scenarija bi bile razmere na finančnih trgih v EU zelo slabe, kriza pa bi po Evropi udarila še močneje.
Slovenska podjetja so zaradi majhnosti domačega trga v nekoliko slabšem položaju od podjetij v večjih državah, saj ta lahko delno zmanjšani izvoz nadomestijo na domačih trgih. Zato je razširitve kroga izvoznih trgov izven radija 500 kilometrov iz Slovenije, kamor gre večina slovenskega izvoza, nujna. Med trgi, ki so za slovenska izvozna podjetja zanimivi so trgi severne Afrike, osrednje in južne Azije, pa tudi srednje in južne Amerike. Poleg tega pa bo potrebno narediti tudi več na področju spodbujanja podjetništva, vlaganj v raziskave in razvoj, pa tudi graditi na še večji prepoznavnosti Slovenije in njenega gospodarstva. Tu pa bo morala odigrati pomembno vlogo gospodarska diplomacija.
Izvozniki bodo morali tako kot podjetja, ki delujejo predvsem na domačem trgu, še bolj racionalizirati poslovanje, znižati stroške, še izboljšati kakovost in več vlagati v raziskave in razvoj. Le tako bodo glede na velikost in strukturo slovenskih podjetij, večina jih je v svetovnem razmerju majhnih, konkurirali tujim multinacionalkam, ne le iz razvitih držav, ampak tudi iz tranzicijskih držav, ki so v zadnjih letih naredila velik preskok na področju kakovosti svojega blaga.
Več o četrtletnem poročilu o izvoznikih v območju evra lahko preberete na:
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/10/819&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=enhttp://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/10/819&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en