Proizvodnja fosilnih goriv predstavlja večino, 95 odstotkov izvoza Alžirije in 30 odstotkov bruto domačega proizvoda. Država ima 14. največje dokazane naftne rezerve na svetu, približno 11,8 milijarde 159-litrskih sodov, poleg tega pa še 160.000 milijard kubičnih metrov rezerv zemeljskega plina, kar jo uvršča na osmo mesto po rezervah tega energenta na svetu.
Prav prodaja nafte in plina, pa tudi kmetijstvo, kjer je zaposlena skoraj četrtina prebivalstva, ustvarjata pogoje za razvoj Alžirije in večjo kupno moč prebivalstva, s tem pa tudi infrastrukturne projekte in večje povpraševanje po različnih dobrinah. Alžirijo finančno-gospodarska kriza ni hudo prizadela, predvsem zaradi omejenega izvoznega asortimana (nafta, plin), tako da država še vedno beleži skoraj triodstotno letno rast. To pa je priložnost tudi za slovenska podjetja, ki - kot kažejo izkušnje iz zadnje krize - nujno potrebujejo "nove" trge.
Menjava med Slovenijo in Alžirijo sicer ni tako nizka, predlani je znašala skoraj 200 milijonov evrov, od česar skoraj 110 milijonov evrov odpade na slovenski uvoz nafte in plina iz Alžirije. Slovenija tako beleži primanjkljaj v trgovini s to državo, glavni izvozni artikel pa so les in izdelki iz lesa, skoraj 65 odstotkov izvoza, pa tudi avtomobili in papir oziroma karton.
Glede na to, da državi trgujeta z zelo ozkim naborom izdelkov, je priložnosti za širitev sodelovanja veliko. Največje pa obstajajo na področju avtomobilske industrije, prodaje kmetijskih strojev, upravljanja z vodami, okoljskih rešitev, varnostnih naprav, energetike in opreme za proizvodnjo nafte in plina, medicinskih pripomočkov in zdravil, pohištvene industrije, papirne industrije in gradbeništva.
Tuja podjetja, tudi slovenska, lahko v Alžiriji ustanovijo svoja podjetja, vendar je proces registracije, pa tudi samo poslovanje brez lokalnega partnerja praktično nemogoče. Država se ubada s precejšnjo birokracijo, kar je posledica tega, da je država največji delodajalec, saj je v različnih državnih službah zaposlena tretjina delovno aktivnih prebivalcev. Zato podjetniki, ki delujejo na alžirskem trgu, priporočajo sodelovanje z lokalnimi partnerji.
Alžirska vlada je izkoristila globalno finančno-gospodarsko krizo in uvedla nekatere ukrepe, ki so bolj kot za boj proti krizi namenjeni ščitenju domačega gospodarstva. Država je tako lani uvedla finančni zakon, ki med drugim omejuje tuje investicije in zmanjšuje možnosti tujcev za plasiranje denarja v najbolj zanimive sektorje, predvsem v energetiko. Prav tako je vlada omejila uvoz in prepovedala kreditiranje prebivalstva, kar pa nekoliko omejuje zasebno potrošnjo, predvsem po dražjem, tujem blagu.
Ti ukrepi sicer naj ne bi imeli kakšen daljši rok trajanja, saj se zaradi tega že kažejo težave pri delovanju gospodarstva. Kljub temu pa so se številna tuja podjetja "prestrašila" in alžirski trg začasno zapustila, tu pa so priložnosti, da slovenska podjetja prevzamejo kakšen posel, ki ga prej morda ne bi dobila. Je pa alžirski trg po ocenah gospodarstvenikov trg za dolgoročno poslovanje, ne pa za krajše nastope. Ti se ne splačajo.
Več informacij:
http://www.izvoznookno.si
http://algerianbusiness.free.fr
www.algerianbusiness.com