Število prebivalcev na svetu naj bi do leta 2050 doseglo devet milijard, zato bo treba občutno povečati proizvodnjo hrane. V prihodnjih desetletjih bo naraščalo tudi povpraševanje po energetskih virih, vse hujši pa bo v luči podnebnih sprememb tudi boj za vodo. Hrana, energija in voda morda ne bodo več tako samoumeven vir.

Veliko držav se že zaveda pomena proizvodnje hrane. Dober primer tega je Kitajska, ki kupuje in najema velike kmetijske površine v Latinski Ameriki (npr. v Braziliji) in Afriki ter sklepa več milijard dolarjev vredne posle s proizvajalci (npr. o proizvodnji soje). Njihova politika na kmetijskem področju je znana kot t. i. "go out" politika. Podobnih praks, npr. v Etiopiji, se poslužujejo tudi vlagatelji iz Savdske Arabije.

Razvoj v kmetijstvu na svetovni ravni mora spremljati tudi Slovenija. Je namreč vse večja uvoznica hrane, stopnja njene prehranske samooskrbe z leti upada, opazno je tudi zmanjšanje njivskih površin, zato bo morala v prihodnjih letih povečati obseg kmetijskih zemljišč in njivskih površin.

Ministrstvo za kmetijstvo v delovni verziji strategije razvoja kmetijstva, ki opredeljuje vizijo razvoja slovenskega kmetijstva do leta 2020, ugotavlja, da bi Slovenija težko zagotovila samozadostno preskrbo s hrano zgolj na podlagi lastne kmetijske pridelave.

Zato je pomembno, da poleg prizadevanj za krepitev prehranske samooskrbe s povečanjem lastne pridelave priložnosti poiščemo tudi v tujini. Čeprav rešitve, ki se jih poslužuje Kitajska, za Slovenijo morda niso primerne, lahko v tujini kljub temu poiščemo svoje priložnosti.

Če pogledamo evropski trg, katerega del je tudi Slovenija in nam je zato geografsko bliže kot npr. afriške ali latinskoameriške države, lahko izpostavimo Ukrajino, Rusijo, Kosovo in Bolgarijo.

Ukrajina je več kot 40-milijonski trg, kmetijstvo pa ima v tej državi pomembno vlogo. Priložnosti obstajajo tako na strani uvoza kot izvoza - uvoza hrane v Slovenijo in izvoza kmetijske mehanizacije v Ukrajino. O krepitvi sodelovanja na tem področju je bilo veliko govora tudi v okviru obiska predsednika republike Danila Türka oktobra v Ukrajini, zato so obeti dobri. Kmetijstvo je močno predvsem na zahodu Ukrajine.

Priložnosti se odpirajo tudi v sodelovanju z Rusijo. Ko je Slovenijo marca obiskal predsednik ruske vlade Vladimir Putin, sta strani podpisali memorandum o sodelovanju na področju kmetijstva in memorandum o razumevanju med rusko zvezo podjetij mlekarske panoge in GIZ mlekarstva Slovenije o sodelovanju na področju mlekarske industrije. Dogovorili so se tudi, da bo Rusija leta 2012 v vlogi dežele gostje nastopila na sejmu AGRA.

Omeniti velja tudi Kosovo, kjer več kot polovico ozemlja predstavlja kmetijska zemlja. Slabo izkoriščene kmetijske površine, ki velja za kakovostno, je veliko. Pri tem je pomembno poudariti, da imajo tamkajšnji prebivalci o Sloveniji dobro mnenje, tudi zaradi prisotnosti naših mirovnikov.

Vlagatelje na področju kmetijstva privablja tudi Bolgarija, ki ima za okoli 4,9 milijona hektarjev obdelane kmetijske zemlje in poceni delovno silo. Tujci sicer ne morejo biti lastniki kmetijskih površin, je pa v skladu z zakonodajo s področja tujih investicij možno, da zemljo obdelujejo lokalna podjetja s tujim kapitalom. Za investicijske projekte na področju kmetijstva ponujajo tudi subvencije, v prihodnjih petih do desetih letih pa pričakujejo visoko rast.

Več informacij o priložnostih za investicije v kmetijstvo lahko zainteresirana podjetja dobijo tudi na vrhu "Agriculture Investment Summit", ki bo med 26. in 28. junijem 2012 potekal v Londonu. Podjetja bodo lahko med drugim spoznala, katere so glavne priložnosti v kmetijstvu in katere regije so zanimive za investicije.

Več informacij dostopnih na:
- http://www.fao.org/news/story/en/item/94760/icode/
- http://enrin.grida.no/htmls/kosovo/SoE/agricult.htm
- http://www.investukraine.net/
- http://www.terrapinn.com/2012/agri/index.stm
- http://www.investbulgaria.com/BulgarianAgricultureSector.php
- http://www.nytimes.com/2011/05/27/world/americas/27brazil.html?_r=1&pagewanted=all
- http://www.economist.com/node/13692889
- http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/china/1942254/China-looks-abroad-to-grow-its-own-food.html
- http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Novinarsko_sredisce/Govori/Strategija_vizija_in_cilji.pdf
- http://www.svo-rs.si/web/portal.nsf/ae76a4ee10890d4bc1256fb9005f74fe/e21557e3cc4b4becc125785b0046fffd/$FILE/ATT50NOU/2SVOPlut.pdf