Jordansko gospodarstvo je leta 2009 začelo pešati. Visoke
stopnje rasti, ki so se do leta 2008 gibale okoli osmih odstotkov, so
preteklost. Lani je država zabeležila gospodarsko rast v višini 3,1
odstotka, po ocenah analitikov pa lahko v prihodnjih letih pričakuje
krepitev obsega bruto domačega proizvoda (BDP) v solidni višini med
štirimi in petimi odstotki letno.
Glavnino, namreč več kot dve
tretjini, prispeva k obsegu jordanskega BDP storitveni sektor. Poleg
turizma so nosilne gospodarske panoge še trgovina, bančništvo ter
transport. Država med pomembne panoge uvršča tudi kmetijstvo, ima močno
tekstilno industrijo in je pomembna proizvajalka kemikalij in farmacevtskih
izdelkov.
Jordanska vlada si prizadeva za modernizacijo gospodarstva,
še posebej s krepitvijo panoge informacijske tehnologije ter spodbujanjem
neposrednih tujih investicij. Ima veliko število svobodnih con, spodbude
za tuje investitorje pa so precej darežljive. Državna podjetja in
infrastruktura na področjih energetike, telekomunikacij in prometa so
danes večinoma vsa privatizirana.
Trgovinske menjave med Jordanijo
in Slovenijo praktično ni: v letu 2010 je izvoz slovenskega blaga v to
državo znašal 6,5 milijona evrov, od tam pa so slovenska podjetja uvozila
zgolj za 300.000 evrov blaga. A čeprav država ni pomembna trgovinska
partnerica Slovenije, pa se navezava stikov s tamkajšnjimi podjetji lahko
dobro obrestuje, nenazadnje kraljevina zaradi svoje liberalne gospodarske
politike predstavljala ugodno izhodišče za poslovanje ne le s politično
nestabilnim sosedom Irakom, temveč s celotnim arabskim
svetom.
Izredno slabo razvito je v Jordaniji področje obnovljivih
virov energije in učinkovite rabe energije. Vlada je zato investitorje
povabila k predložitvi novih energetskih projektov. Po načrtih naj bi v
prihodnjih letih v državi postavili elektrarne, ki bodo izkoriščale moč
vetra in sončno svetlobo, s skupno močjo 1800 MW.
Jordanija je ena
od redkih arabskih držav, ki ne premore nahajališč nafte in mora 96
odstotkov potreb po energentih pokrivati z uvozom. Približno 60 odstotkov
preskrbe s primarno energijo temelji na nafti in ta delež naj bi
najpozneje do leta 2025 zmanjšali na 40 odstotkov, tudi z izkoriščanjem
obnovljivih virov energije. Do leta 2015 namerava Jordanija v energetiko
vložiti približno tri milijarde dolarjev.
Prav tako v Jordaniji
doslej niso upoštevali vidikov energetske učinkovitosti ali recikliranja.
Niti javne niti zasebne zgradbe ne izpolnjujejo meril sodobne energetske
učinkovitosti, ločevanja odpadkov in recikliranja pa z izjemo nekaj
pilotnih projektov skorajda ne poznajo.