Kanada je druga največja svetovna država in kljub članstvu v skupini G7 šele deseto največje svetovno gospodarstvo, saj jo med posameznimi državami poleg drugih članic skupine sedmih najrazvitejših držav prehitevajo še Kitajska, Španija in Brazilija.
Kljub dejstvu, da Kanada obsega skoraj deset milijonov kvadratnih kilometrov, pa ima le 34 milijonov prebivalcev, pri čemer pa se to število v zadnjih letih predvsem zaradi stalnega dotoka priseljencev a tudi zaradi naravnega prirastka ves čas zvišuje. Večina prebivalstva je zgoščena na jugu države blizu meje z ZDA, kjer so tudi največje kanadske urbane aglomeracije, kot so Montreal, Toronto, Winnipeg, Calgary in Vancouver.
Kanadsko gospodarstvo je precej tesno povezano z rudarstvom in energetiko, saj ima država velikanske zaloge železove rude, niklja, cinka, srebra, zlata in drugih kovin, je pa tudi vse pomembnejša proizvajalka nafte in zemeljskega plina ter največja tuja dobaviteljica energentov ameriškemu gospodarstvu.
Še posebej se je naftni sektor okrepil v zadnjih letih, ko so visoke cene nafte pred izbruhom svetovne gospodarske krize spodbudile izkoriščanje nahajališč črnega zlata v bitumenskem pesku province Alberta, zagon pa se je kljub visoki ceni in veliki okoljski vprašljivosti tega početja ohranil vse do danes. Skupaj s temi nestandardnimi viri ima tako Kanada po ocenah največje zaloge nafte na svetu.
Prav zaradi energetskega bogastva se gospodarsko težišče Kanade počasi premika iz obeh industrijsko najpomembnejših provinc na vzhodu - Ontario in francosko govoreči Quebec - na zahodni provinci Alberta in Britanska Kolumbija. Prva je predvsem energetsko bogata, druga pa je izrazito obrnjena na azijsko-tihomorsko regijo, prizorišče nedavnih zimskih olimpijskih iger Vancouver pa je ena ključnih vstopnih točk za azijsko blago na severnoameriški trg.
Kljub pomenu rudarstva in energetike pa je Kanada vseeno tipično postindustrijsko gospodarstvo, kjer storitveni sektor ustvari 70 odstotkov bruto domačega proizvoda, industrija in rudarstvo pa nekaj nad 26 odstotkov.
Med industrijami so poleg rudarstva in energetike pomembne še avtomobilska industrija, ki je tesno prepletena z ZDA, letalska industrija in proizvodnja drugih transportnih sredstev, kemična industrija, proizvodnja aluminija, lesnopredelovalna in papirna industrija ter v vse večji meri tudi visokotehnološke panoge, kot so informacijsko-komunikacijske tehnologije in biotehnologija.
Med največjimi kanadskimi podjetji so sicer predvsem banke in zavarovalnice, ki jih svetovna finančna kriza zaradi učinkovitega regulatornega sistema ni bistveno prizadela, in velika energetska podjetja, v skupini največjih pa je najti še ponudnika finančnih informacij Thomson, proizvajalca aluminija Alcan, proizvajalca letal in vlakov Bombardier, dobavitelja avtomobilskih delov Magno in proizvajalca kultnih blackberryjev Research in Motion.
EU in Kanada se zavedata nujnosti poglobitve gospodarskih odnosov, kar je pokazal tudi svetovna gospodarska kriza. Prav zato sta v zadnjem času okrepili pogovore o novem celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu, ki naj bi ga sklenili do konca leta 2011. Sporazum naj bi prinesel vsaj 20-odstotno povečanje trgovinskih tokov in potencialnih 30 milijard evrov dodatnih prihodkov kanadskemu in evropskemu gospodarstvu, pri čemer naj bi imelo večje koristi evropsko.
Sporazum med EU in Kanado naj bi bil po napovedih vsebinsko še bolj poglobljen od Severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma (Nafta) in bo predvidoma zagotovil tudi promocijo in zaščito naložb podjetij iz obeh strani ter spodbujal mobilnost. Sporazum Nafta, ki sicer ureja prosto trgovino med Kanado, ZDA in Mehiko je z letom 2008 med temi državami dokončno odpravil carinske omejitve in kvote, razen kmetijskih.
Največja zunanjetrgovinska partnerica Kanade so ZDA, s katerimi Kanada opravi več kot 70 odstotkov menjave, z EU pa ustvari od 15 do 20 odstotkov. Kanadski izvoz blaga se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšal za 24,5 odstotka in je znašal 233 milijarde evrov. Uvoz blaga se je zmanjšal za skoraj 16 odstotkov na 235 milijard evrov. Trgovinska bilanca je lani izražala primanjkljaj, še leta 2008 pa presežek v višini 29,5 milijarde evrov.
Kanada je lani največ uvažala stroje in opremo, energetske proizvode, industrijske izdelke, vozila ter kmetijske in ribiške izdelke. Največji izvozni trgi so bili ZDA, Velika Britanija, Kitajska, Japonska in Mehika. Država je največ uvažala stroje in opremo, industrijske izdelke, blago široke potrošnje, vozila ter energetske proizvode. Največji uvozni trgi pa so bili ZDA, Kitajska, Mehika, Japonska in Nemčija.
Slovenski izvoz v Kanado se je po podatkih državnega statističnega urada v zadnjih petih letih podvojil in se lani povzpel na 40 milijonov evrov. Uvoz, ki je predlani presegel 110 milijonov evrov, pa je lani padel na 34 milijonov evrov oz. na raven izpred petih let. Med slovenskimi izvoznimi izdelki v Kanado so prevladovali jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave ter farmacevtski proizvodi, med uvoznimi pa zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli ter rude, žlindre in pepeli.
Evropska podjetja so sicer s skupaj skoraj 140 milijardami evrov drugi največji vlagatelji v Kanadi, kanadska podjetja pa so po ustvarjenih tujih neposrednih naložbah v uniji s 105 milijardami na četrtem mestu. EU je sicer druga največja destinacija kanadskih tujih naložb za ZDA, delež naložb v EU v skupnem obsegu kanadskih tujih investicij pa se stalno povečuje. Najbolj priljubljena destinacija v uniji za kanadske naložbe je še vedno Velika Britanija.
Kanadska podjetja sicer po svetu največ vlagajo v finančnih storitvah in rudarstvu ter energetiki, na ostale sektorje pa odpade le četrtina vseh naložb. Kanadske naložbe v Slovenijo so zaenkrat minimalne.
Kanada je znana po praksi multilkulturalizma. Poleg tega, da je na zvezni ravni uradno dvojezična država in da je frankofonski element zgodovinsko zelo močan, je Kanadi s premišljeno politiko priseljevanja uspelo ustvariti pravi kalejdeskop kultur in etničnih skupin.
Inovativna kanadska rešitev je, da je priseljencem zakonsko zagotovljeno, da lahko poleg kanadske razvijajo tudi lastno kulturno identiteto, zato Kanada ne ustvarja talilnega lonca. Vezi med posameznimi skupinami priseljencev in državami, od koder prihajajo, tako večinoma ostajajo močne.
Potomcev Slovencev je v Kanadi po različnih ocenah nekaj deset tisoč, živijo pa po vseh glavnih kanadskih provincah. Mnenje številnih opazovalcev je, da je Slovenija v vseh teh letih od osamosvojitve premalo pozornosti posvečala tkanju stikov s Kanado in tamkajšnjimi izseljenci ter tako zamudila lepo priložnost.