Katarsko gospodarstvo je v celoti odvisno od izvoza nafte in zemeljskega plina ter proizvodov hitro rastoče petrokemične industrije in tako bo verjetno še več generacij. Po napovedih podatkovne baze Economist Intelligence Unit se bo obseg zunanje trgovine letos vnovič močno povečal, zatem pa ostal na visoki ravni oz. se nekoliko zmanjšal. Vzrok za to je v velikem povečanju izvoza utekočinjenega zemeljskega plina v preteklih dveh letih, ki je posledica uresničitve velikih projektov.

Vendar pa se je vrsta velikih tehničnih projektov zdaj končala. Namesto tega se bo mali emirat v naslednjem desetletju osredotočal na svojo infrastrukturo ter ambiciozne mestne projekte, saj si želi pravočasno do svetovnega nogometnega prvenstva leta 2022 zasijati v vsej svoji lepoti. Za te investicije namerava potrošiti še dodatnih 100 milijard dolarjev.

Glavno mesto Doha bo tako postalo eno samo gradbišče, na katerem bodo delo dobili skorajda izključno tuji delavci. Na vsakega domačega delavca bo prišlo vsaj šest tujcev, ki jim bo prav tako treba zagotoviti hrano in prevoz. Gradbeništvo, projektiranje, inštalacijska dela, pohištvena industrija, sanitarna in notranja oprema so področja, kjer lahko uspešno nastopijo tudi slovenska podjetja, prav tako kot prehrana, informacijska tehnologija, komunikacije, turizem in recikliranje.

Kot trgovinski partner Katar za Slovenijo ne igra pomembne vloge. Slovenija je lani izvoz v emirat skorajda podvojila, a je kljub temu dosegel le dobre štiri milijone evrov. Vendar je med državama v zadnjem času kar veliko političnih in gospodarskih stikov. Predsednik republike Danilo Türk je od januarja 2010 že dvakrat z močno gospodarsko delegacijo obiskal to zalivsko državo, pri čemer so podpisali tudi nekaj gospodarskih sporazumov.

Katar velja za eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu in se glede na bruto domači proizvod na prebivalca s 145.300 dolarji uvršča v vrh lestvice najbogatejših držav. Prihodke ustvarja skorajda izključno z izvozom nafte in zemeljskega plina, katerega vrednost za štirikrat presega celoten uvoz države.

Če je seznam izvoza katarskega blaga skromen, pa je toliko bolj široka paleta izdelkov, ki jih ta država na severovzhodu arabskega polotoka z 1,7 milijona prebivalci uvaža. Z izjemo energentov, nekaj petrokemičnih izdelkov ter razsoljene morske vode mora Katar uvažati praktično vse, kar potrebuje: blago in storitve, strokovno znanje ter delovno silo.

Na vrhu seznama so tradicionalno stroji in transportne naprave, ki so v letu 2010 predstavljali 47 odstotkov celotnega uvoza. Sledijo primarni proizvodi in končni izdelki, kemični proizvodi in hrana.