Libijski nacionalni prehodni svet utrjuje svojo oblast, vse večji pomen pri ključnih nalogah prehodnih oblasti pa pridobiva ureditev gospodarskih razmer. Zaposleni v državi zaradi vojnih razmer in razdeljene države več mesecev niso dobili plač, v državi pa se le počasi vzpostavlja osnovna vsakodnevna infrastruktura. Za razliko od večine kriznih in vojnih žarišč po svetu pa ima Libija eno zelo pomembno prednost, kar bo privedlo do njenega hitrega okrevanja, in sicer denar.

Država ima za več kot 50 milijard dolarjev različnih deviznih rezerv iz naslova prihodkov od prodaje nafte in zemeljskega plina, precej tega denarja pa bo namenila za izgradnjo in modernizacijo infrastrukture. Posle bodo dobila številna tuja podjetja, ker Libijci razen naftne industrije nimajo razvitih drugih gospodarskih panog, tu pa je veliko priložnosti tudi za slovenske družbe, ki so v tej državi znane. Po jasni podpori slovenskih oblasti upornikom pa bi morala slovenska podjetja imeti vsaj enake pogoje kot npr. podjetja iz drugih držav zveze Nato, glede na to, da Gadafi oz. ljudje v njegovi bližini ne odločajo, kdo bo dobil posel in kje, pa je upati, da bodo razpisi v "novi Libiji" bolj transparentni.

Nekaj stvari smo o Libiji že zapisali v prejšnjih temah, kljub temu pa bi zapisali nekaj osnovnih podatkov o tej severnoafriški državi. Libija, ki ima 1,75 milijona kvadratnih kilometrov in se uvršča med največje afriške države, v njej pa živi več kot šest milijonov prebivalcev, je po mnenju slovenskih gospodarstvenikov potencialno najperspektivnejši severnoafriški trg za slovenska podjetja. Predvsem gre tu za nekatere poslovne vezi, ki so še ostale od skupnih projektov med nekdanjo Jugoslavijo in Libijo.

Priložnosti za slovenska podjetja so predvsem na področju telekomunikacij, gradbeništva, logistike, finančnega sektorja, proizvodnje turbin in druge opreme za elektrarne, medicinskih in farmacevtskih izdelkov, upravljanja z vodo, kmetijstva, turizma, izobraževanja in opreme za proizvodnjo hrane in pijač. Libija si trenutno želi predvsem hitre izgradnje cestne, vodovodne, električne in telekomunikacijske infrastrukture, pa tudi kmetijstva in proizvodnje hrane, saj kot puščavska država z omejenimi možnostmi za kmetovanje več kot 90 odstotkov hrane uvozi. Zato veliko tujih podjetij že drvi v to državo, da bi pridobila posle, kar bi morala početi tudi slovenska.

Libija je arabska država z večinskim muslimanskim prebivalstvom (suniti), zato je za tujce vstop na ta trg razmeroma težak, predvsem zaradi lokalnih posebnosti. Kljub temu, da je Libija arabska država, je treba poudariti, da se te kljub navideznim podobnostim zelo razlikujejo, zato številni gospodarstveniki delajo veliko napako, ko jih med seboj enačijo. Veliko Libijcev se je šolalo v nekdanji Jugoslaviji, kar je velika prednost za podjetja s tega območja, kar so npr. družbe iz Srbije, BiH in Hrvaške s pridom izkoriščale in verjetno še bodo.

Drži pa, da je pri pogajanjih z arabskimi partnerji za pridobitev posla potrebnega veliko časa in potrpljenja. Arabci veliko dajo na osebne stike in prijateljstvo, na področju pogajanj pa je priporočljiv način pritisni-popusti. Kot ocenjujejo tuji gospodarstveniki, ki delujejo v Libiji, je v državi najbolje poslovati preko lokalnega partnerja in s postopnim nastopom.

Libija si zaradi visokih prilivov od prodaje nafte in zemeljskega plina - ti ustvarijo 95 odstotkov bruto domačega proizvoda države - lahko privošči precej visoko socialno politiko do svojih državljanov, vendar pa naftno bogastvo niti približno ni enakomerno porazdeljeno.