Raziskava je pokazala, da je raven internacionalizacije odvisna od velikosti podjetja - večje je podjetje, bolj je nagnjeno k internacionalizaciji. Evropska komisija je ugotovila tudi, da so k internacionalizaciji bolj nagnjena podjetja iz malih držav. Internacionalizacija malih in srednje velikih podjetij je sicer najpogostejša na področju rudarstva, trgovine, proizvodnje in prodaje avtomobilov, medtem ko je na področju storitev najbolj internacionalizirano področje raziskav.

Podatki kažejo, da se evropska podjetja odločajo predvsem za prodor na trge drugih držav članic EU, medtem ko so odnosi z državami iz skupine BRIK - Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska - z izjemo slednje slabo razviti. Približno tri četrtine vseh malih in srednje velikih podjetij izvaža na trge EU, le sedem do deset odstotkov pa tudi na trge držav BRIK. Pri uvozu so razmere podobne, večina jih uvaža iz drugih držav članic EU (86 odstotkov), medtem ko je tu pomemben tudi uvoz s Kitajske (27 odstotkov).

Med ovirami pri prodoru na tuje trge, o katerih poročajo podjetja sama, se najpogosteje znajdejo visoke cene lastnih produktov ali storitev, visoki stroški internacionalizacije, pomanjkanje kapitala in potrebnih informacij, pomanjkanje podpore domače javnosti in visoki stroški birokracije oz. priprave potrebne dokumentacije. Podatki tako kažejo, da mala in srednje velika podjetja pogosto ne vedo, da obstajajo posebni javni programi, ki so jim lahko v pomoč pri procesu internacionalizacije.

Zanimiv je tudi podatek, da so podjetja, ki so mednarodno dejavna, tudi bolj inovativna. 26 odstotkov mednarodno dejavnih malih in srednje velikih podjetij se je na trgu predstavilo s produkti ali storitvami, ki so bila v njihovi panogi v njihovi državi nova, pri ostalih malih in srednje velikih podjetjih pa je ta delež le osemodstoten.

Slovenija se nahaja po deležu malih in srednje velikih podjetij, ki so bila med letoma 2006 in 2008 dejavna na področju izvoza, nad povprečjem EU. Slednje znaša 25 odstotkov, medtem ko je bilo v Sloveniji takšnih malih in srednje velikih podjetij približno 35 odstotkov, kar jo med državami članicami EU uvršča na peto mesto.

Slovenija je v vrhu tudi na področju uvoza, kjer presega povprečje EU, ki znaša 29 odstotkov. Delež malih in srednje velikih slovenskih podjetij, ki so bila med letoma 2006 in 2008 dejavna na področju uvoza, znaša nekaj več kot 50 odstotkov, kar Slovenijo uvršča na sedmo mesto.

Podjetja, ki so bila dejavna na področju tujih neposrednih investicij, sodelovanja na področju tehnologije in pogodbenega sodelovanja, so Slovenijo prav tako ponesla nad povprečje EU. Slednje znaša 17 odstotkov, medtem ko je bil delež malih in srednje velikih podjetij, ki so poslovala na omenjene načine, v Sloveniji nekaj čez 20 odstotkov.

Če upoštevamo vse kategorije skupaj, je Slovenija na devetem mestu. Delež malih in srednje velikih slovenskih podjetij, ki so uporabila katerokoli od omenjenih oblik internacionalizacije, znaša 60 odstotkov, medtem ko znaša povprečje EU 44 odstotkov.

Evropska komisija je kot dober podporni instrument internacionalizacije malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji izpostavila Izvozno okno. Ta upošteva, da se nahajajo podjetja na različnih ravneh procesa internacionalizacije - medtem ko so nekatera šele na začetku omenjenega procesa, so druga že uveljavljeni in izkušeni izvozniki. Izvozno okno jim po ocenah komisije nudi raznovrstne informacije in nasvete.

Celotno poročilo Evropske komisije je dostopno na spletni strani: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/files/support_measures/internationalisation/internationalisation_sme_final_en.pdf.