Leta 2010 so nordijske države v infrastrukturo investirale
približno 24 milijard evrov, po mnenju poznavalcev pa se bo ta številka v
prihodnjih letih še povečala, tudi na račun oživljanja projektov, ki so
v času krize in varčevalnih ukrepov začasno zamrli.
Medtem ko se
celoten gradbeni sektor na Danskem še ukvarja s posledicami krize, pa so
obeti za nizke gradnje dobri. V tem letu bo panoga po pričakovanjih
zabeležila štiriodstotno rast, podobnih stopenj rasti pa se lahko nadeja
tudi v prihodnjih dveh letih. Država namerava do leta 2020 za naložbe v
infrastrukturo nameniti približno 20 milijard evrov, med največjimi
projekti pa so kopenska povezava morske ožine med Nemčijo in Dansko ter
podzemna železnica v Koebenhavnu. Velik del tega denarja bodo namenili
tudi za modernizacijo signalnih sistemov na železnici ter avtocestno
omrežje.
Velike investicije na Danskem načrtujejo tudi v
energetiki, predvsem v toplotno oskrbo, omrežje za prenos zemeljskega
plina ter vetrne elektrarne.
Na Finskem naj bi se obseg vlaganj v
nizke gradnje letos še zmanjšal, že prihodnje leto pa pričakujejo
povečanje za 3,5 odstotka. Čeprav je položaj v javnih blagajnah na
Finskem zaradi krize še težak, pa finančne ustanove, kot sta Evropska
investicijska banka in Nordijska investicija banka, omogočajo številne
projekte na področju prometa, energetike ter varstva
okolja.
Naložbe v gradnjo cest na Finskem naj bi se v letu 2012
povečale za 10,5 odstotka, potem ko je letos še pričakovati 7,7-odstotno
znižanje. Trenutno najpomembnejši projekti so gradnja južne avtoceste
med mestom Koskenkylä in pristaniščem Kotka, ki je del povezave med
Helsinki in St. Petersburga.
Tudi v energetiki se na Finskem v
prihodnjih letih obetajo visoke naložbe, država želi dati večji pomen
obnovljivim virom energije, predvsem vetrni energiji ter
biomasi.
Norveška je v letu 2009 zabeležila naložbe v
infrastrukturo v višini približno pet milijard evrov in od takrat se
gibljejo na tej razmeroma visoki ravni. Dodatne tri milijarde evrov pa
znašajo stroški vzdrževanja in obnove infrastrukture.
Za obdobje
med letoma 2010 in 2019 je norveška vlada predvidela naložbe na področju
transporta v okvirni višini 41 milijard evrov; od tega za železnice v
povprečju 435 milijonov evrov, za ceste pa 790 milijonov evrov letno.
Država denimo načrtuje hitro železniško povezavo med najpomembnejšimi
mesti, vključno z Göteborgom. Na področju energetike pa je v načrtu
razvoj elektroenergetskega omrežja iz in na Norveško.
Na Švedskem
so se začela vlaganja v gradbeništvo povečevati že leta 2010. Gradnja
infrastrukture že nekaj let beleži visoko dinamiko, leta 2010 je denimo
obseg vlaganj v nizke gradnje znašal 7,8 milijarde evrov.
Pri tem je
najpomembnejša izgradnja prometnih povezav (cest, železnice,
pristanišč). Za državne naložbe v infrastrukturo bodo na Švedskem med
letoma 2010 in 2021 namenili približno 46 milijard evrov. Poleg tega
načrtujejo številne projekte na področju energetike, predvsem v nove
vetrne elektrarne.