Potem ko je Oman leta 2008 zabeležil gospodarsko rast v občudovanja vredni višini 12,9 odstotka, se je ta v kriznem letu 2009 znižala na zgolj 1,1 odstotka. Zdaj se je rast umirila, po zadnjih napovedih Mednarodnega denarnega sklada naj bi se obseg bruto domačega proizvoda države s tremi milijoni prebivalcev v letih 2011 in 2012 okrepil za 4,4 oz. 3,6 odstotka, kar pa so še vedno lepe številke.

Eden od vzrokov za gospodarsko rast so zajetne investicije v tehnologije, ki omogočajo višji izplen pri črpanju nafte. Posledično se prihodki od prodaje nafte zaradi vse višjih cen na svetovnih trgih nadpovprečno povečujejo. Zaradi višjih prilivov od izvoza pa lahko vlada troši več - pa naj bo za naložbe v infrastrukturo ali pa transferje prebivalcem, da bi pomirila nemire, ki so tako kot drugod v arabskem svetu spomladi izbruhnili tudi v tej državi.

Ker se zaloge nafte v Omanu zmanjšujejo in naj bi zadostovale zgolj še za 17 let, si želi vlada diverzificirati gospodarstvo, kar pa ni tako enostavno. Skoraj vse dosedanje investicije v industrijo so namreč odvisne od velikih količin nafte in zemeljskega plina.

Oman namerava v okviru novega petletnega razvojnega načrta potrošiti 78 milijard dolarjev, predvsem za naložbe v infrastrukturo: ceste, železnice, bolnišnice, šole, stanovanja, pristanišča in letališča. Vlada si veliko obeta od razvoja logistike ter storitvenega sektorja, predvsem turizma.

Pri številnih velikih projektih v državi je potrebno praktično vse uvoziti, še posebej pa tehnologijo in znanje. Velike elektrarne in naprave za razsoljevanje morske vode, katerih gradnja komaj dohaja potrebe, močno povprašujejo po elektrotehniki ter sistemih za prenos električne energije. Pri gradnji velikih nepremičninskih in infrastrukturnih projektov obstaja veliko povpraševanje po elektro hišnih sistemih, kjer je Oman večinoma odvisen od uvoza.

Sultanat zaradi visokih cen nafte povečuje presežek v zunanji trgovini - vrednost uvoza je lani dosegla le dobro polovico izvoza. A ta trend se že v prihodnjem letu ne bo več nadaljeval. Začeti projekti v izgradnjo omanskih pristanišč namreč že dajejo rezultate in prispevajo k oživitvi mednarodne trgovine. Že leta 2012 bo Oman predvidoma uvozil več blaga kot pa Katar, eden največjih uvoznikov tujega blaga.

Oman uvaža pestro paleto blaga, od hrane do strojev in transportnih naprav pa vse do potrošnega blaga. Za Slovenijo ta država ne pomeni pomembne trgovinske partnerice, slovenski izvoz v Oman ne dosega niti dveh milijonov evrov letno.