Belgija je predsedovanje uniji prevzela od Španije, nasledila pa jo bo Madžarska. Za ključne naloge med opravljanjem tokrat že dvanajstega predsedovanja evropski povezavi si je zadala prizadevanja za okrevanje gospodarstva, sprejetje novih pravil za zagotavljanje proračunske discipline, vzpostavitev evropske diplomatske službe ter nadaljevanje širitvenega procesa.

Država velja za diplomatsko in poslovno središče, zato si podjetja prizadevajo, da bi bila tam navzoča. Skupaj z Luksemburgom in Nizozemsko sestavlja med seboj zelo povezana, razvita, raznolika in odprta gospodarstva, ki so že 66 let povezana v prostotrgovinsko območje, imenovana Beneluks. Države se promovirajo tudi kot Vrata v Evropo.

Veliko zanimanja kažejo tudi za poslovanje na Balkanu, zato za slovenska podjetja velja priložnost sodelovanja z njimi na tem področju. Poleg tega pa so te države zanimive zlasti na področju avtomobilske in farmacevtske industrije, energetike, okolja, kmetijstva, vin in prehrane, logistike, turizma in finančnih storitev.

V Belgiji, ki je sicer v stalnem notranjepolitičnem stresu, in pa v Luksemburgu je sedež večine evropskih institucij ter velikega števila visoko tehnoloških podjetij in raziskovalnih institutov. Luksemburg želi v zadnjem času s Slovenijo okrepiti predvsem sodelovanje na področjih visoke in zelene tehnologije ter razvojne pomoči.

Medtem ko se Belgija in Luksemburg želita iz storitvenega gospodarstva, v katerem prevladujejo finančne storitve, bolj osredotočiti na področje visoke in zelene tehnologije, sta na Nizozemskem industrijska proizvodnja in kmetijstvo vseskozi pomembni dejavnosti. Ta država je pomembna izvoznica hrane, veliko vlogo v njenem gospodarstvu pa igrajo tudi tamkajšnja pristanišča.

Belgija, Luksemburg in Nizozemska so izvozno usmerjena gospodarstva, vendar je njihova zunanjetrgovinska bilanca v zadnjem času nekoliko bolj izravnana. Njihovi vodilni izvozni in uvozni trgi so Nemčija, Francija, Velika Britanija, ZDA in Kitajska.

Izvoz Slovenije v Belgijo je lani dosegel 178,77 milijona evrov, uvoz 387,16 milijona evrov. Slovenski izvoz na Nizozemsko pa je lani znašal 254,21 milijona evrov, uvoz 564,81 milijona evrov. Blagovna menjava z obema državama se je v primerjavi z letom prej občutneje znižala, medtem ko je z Luksemburgom že tako precej skromna.

Slovenski izvoz v države Beneluksa je večinoma obsegal vozila, gume, električne stroje in opremo ter jedrske reaktorje, kotla, stroje in mehanske naprave. Uvoz v te države pa je zajemal prav tako vozila, železo in jeklo ter farmacevtske proizvode.

Več informacij:
http://www.doingbusiness.org/exploreeconomies/?economyid=20
http://www.doingbusiness.org/exploreeconomies/?economyid=115
http://www.doingbusiness.org/exploreeconomies/?economyid=137
http://www.zdruzenje-manager.si/si/publikacije-dokumenti/vodnik/nizozemska/