Belgija je predsedovanje uniji prevzela od Španije, nasledila
pa jo bo Madžarska. Za ključne naloge med opravljanjem tokrat že
dvanajstega predsedovanja evropski povezavi si je zadala prizadevanja za
okrevanje gospodarstva, sprejetje novih pravil za zagotavljanje
proračunske discipline, vzpostavitev evropske diplomatske službe ter
nadaljevanje širitvenega procesa.
Država velja za diplomatsko in
poslovno središče, zato si podjetja prizadevajo, da bi bila tam navzoča.
Skupaj z Luksemburgom in Nizozemsko sestavlja med seboj zelo povezana,
razvita, raznolika in odprta gospodarstva, ki so že 66 let povezana v
prostotrgovinsko območje, imenovana Beneluks. Države se promovirajo tudi
kot Vrata v Evropo.
Veliko zanimanja kažejo tudi za poslovanje na
Balkanu, zato za slovenska podjetja velja priložnost sodelovanja z njimi
na tem področju. Poleg tega pa so te države zanimive zlasti na področju
avtomobilske in farmacevtske industrije, energetike, okolja, kmetijstva,
vin in prehrane, logistike, turizma in finančnih storitev.
V
Belgiji, ki je sicer v stalnem notranjepolitičnem stresu, in pa v
Luksemburgu je sedež večine evropskih institucij ter velikega števila
visoko tehnoloških podjetij in raziskovalnih institutov. Luksemburg želi
v zadnjem času s Slovenijo okrepiti predvsem sodelovanje na področjih
visoke in zelene tehnologije ter razvojne pomoči.
Medtem ko se
Belgija in Luksemburg želita iz storitvenega gospodarstva, v katerem
prevladujejo finančne storitve, bolj osredotočiti na področje visoke in
zelene tehnologije, sta na Nizozemskem industrijska proizvodnja in
kmetijstvo vseskozi pomembni dejavnosti. Ta država je pomembna izvoznica
hrane, veliko vlogo v njenem gospodarstvu pa igrajo tudi tamkajšnja
pristanišča.
Belgija, Luksemburg in Nizozemska so izvozno usmerjena
gospodarstva, vendar je njihova zunanjetrgovinska bilanca v zadnjem času
nekoliko bolj izravnana. Njihovi vodilni izvozni in uvozni trgi so
Nemčija, Francija, Velika Britanija, ZDA in Kitajska.
Izvoz
Slovenije v Belgijo je lani dosegel 178,77 milijona evrov, uvoz 387,16
milijona evrov. Slovenski izvoz na Nizozemsko pa je lani znašal 254,21
milijona evrov, uvoz 564,81 milijona evrov. Blagovna menjava z obema
državama se je v primerjavi z letom prej občutneje znižala, medtem ko je
z Luksemburgom že tako precej skromna.
Slovenski izvoz v države
Beneluksa je večinoma obsegal vozila, gume, električne stroje in opremo
ter jedrske reaktorje, kotla, stroje in mehanske naprave. Uvoz v te države
pa je zajemal prav tako vozila, železo in jeklo ter farmacevtske
proizvode.
Več informacij:
http://www.doingbusiness.org/exploreeconomies/?economyid=20
http://www.doingbusiness.org/exploreeconomies/?economyid=115
http://www.doingbusiness.org/exploreeconomies/?economyid=137
http://www.zdruzenje-manager.si/si/publikacije-dokumenti/vodnik/nizozemska/