Romunska ministrica za promet Anca Boagiu je že večkrat
izrazila namero, da pristanišče Konstanca postane drugo največje na
evropski celini, takoj za Rotterdamom. Med obema pristaniščema že zdaj
obstaja rečna povezava, s čimer je omogočena neprekinjena plovba med
Severnim in Črnim morjem.
Romunija je poleg Bolgarije edina članica
EU z dostopom do Črnega morja. Konstanca je tako predvsem pomembna vstopna
točka za blago s črnomorskega območja v EU. Letni obseg pretovorjenega
blaga v Konstanci je bil leta 2010 s približno 48 milijoni ton kar
nekajkrat višji kot denimo v bolgarskih pristaniščih ob Črnem morju
Varna in Burgas.
Konstanca se sicer še zdaleč ne uvršča med
največja pristanišča v svetovnem merilu. Kot kaže analiza ameriškega
združenja pristaniških oblasti, po obsegu pretovorjenega blaga zaseda
šele 89. mesto med vsemi pristanišči na svetu.
A generalni
direktor pristanišča Konstanca Aurelian Andrei Popa ima ambiciozne
načrte. Želi si, da bi pristanišče postalo prava vstopna točka na
jugovzhodu Evrope za blago z izvorom oz. ciljem na območju Črnega morja,
Kaspijskega morja, srednje Azije in Daljnega vzhoda.
Pristaniške
oblasti Konstance s tem namenom načrtujejo več projektov, ki so lahko
zanimivi tudi za tuja podjetja. Tako naj bi v nekaj mesecih objavili razpis
za pripravo idejnega načrta za srednje- in dolgoročni razvoj
pristanišča v ocenjeni vrednosti približno dva milijona evrov.
Že
v kratkem bodo stekle tudi nekatere aktivnosti za širitev in modernizacijo
pristanišča. Med drugim je predvidena poglobitev več dokov, pri čemer
so poleg izkopavalnih del predvidena tudi vzdrževalna dela na objektih na
pomolu. Za ta dela nameravajo skupaj nameniti približno 49,5 milijona
evrov.
Poleg tega načrtujejo povečanje nakladalnih in razkladalnih
zmogljivosti v trenutno ocenjeni vrednosti 2,1 milijona evrov. Za vse
omenjene projekte Romuni upajo v pridobitev evropskih sredstev.
Že
konec leta 2009 so objavili razpis za podaljšanje zaščitnega nasipa pred
pristaniščem v ocenjeni vrednosti 144 milijonov evrov. Projekt zaenkrat
stoji, saj so se zavrnjeni ponudniki na odločitev o izbranem izvajalcu del
pritožili, kar se sicer v Romuniji pogosto dogaja.
Izkušnje zadnjih
let so pokazale, da se infrastrukturni projekti v Romuniji iz različnih
vzrokov običajno izvajajo počasneje in trajajo dlje, kot je bilo
načrtovano. Eden od razlogov za to so pogoste pritožbe v okviru postopka
oddaje del. Za nepoznavalce je zato napredek pri nujno potrebnih
infrastrukturnih projektih pogosto komaj opazen, med prebivalci in v
medijih pa je včasih opaziti veliko razočaranje.
Dodatne
informacije:
www.portofconstantza.com
www.ampost.ro