Svetovna gospodarska kriza je močno pretresla skorajda vse države sveta. Večina evropskih držav se po boju z zastojem gospodarske rasti in z recesijo sedaj bojuje z visokimi javnofinančnimi primanjkljaji, saj je kriza prinesla zmanjšanje njihovih davčnih prihodkov in povečanje odhodkov za protikrizne ukrepe.

Po resnih težavah Grčije, ki ji bodo države v območju evra in Mednarodni denarni sklad v prihodnjih treh letih pomagali s 110 milijardami evrov posojil, so se na finančnih trgih začele širiti špekulacije, da bi se grška kriza lahko razširila na Iberski polotok, na Španijo in Portugalsko. Med potencialnimi državami za ponovitev grškega scenarija se zaradi visokega primanjkljaja omenjata še Irska in Italija.

Tak scenarij tako v Španiji in na Portugalskem kot v Evropski komisiji odločno zavračajo. Obe državi sta lani resda zabeležili skokovito rast proračunskega primanjkljaja, ki je posledica globoke gospodarske krize zaradi poka nepremičninskega balona in strukturnih neprilagojenosti, a sta za znižanje primanjkljaja že sprejeli stroge varčevalne ukrepe.

Španija, katere javnofinančni primanjkljaj je lani dosegel 11,2 odstotka BDP in bil za Grčijo in Irsko tretji najvišji v območju evra, ima nekaj manevrskega prostora pri davkih, saj je sedaj fiskalni pritisk v tej državi relativno nizek.

Vendar ima še druge težave, saj se sooča z več kot 20-odstotno stopnjo brezposelnosti, ki je bila precej visoka že pred izbruhom svetovne krize. Slednja je tudi na španskem trgu povzročila povečanje števila stečajev in drugih insolvenčnih postopkov, s čimer se je plačilna disciplina precej poslabšala. To pa je sedaj bolj ali manj problem povsod, tudi v Sloveniji.

Stopnja brezposelnosti je na Portugalskem, ki je lani zabeležila javnofinančni primanjkljaj v višini 9,4 odstotka BDP, približno za polovico nižja kot v sosednji Španiji. Kljub temu pa nekateri slovenski podjetniki, ki poslujejo na tamkajšnjem trgu, ocenjujejo, da država obratuje na nizkih obratih, ter opozarjajo na težave zaradi pešajoče kupne moči in (znova) zaradi velike plačilne nediscipline.

Nekatere analize bonitetnih hiš in na primer SID banke o stanju in tveganjih v t.i. kritičnih državah po mnenju nekaterih sejejo med podjetnike in izvoznike v nekaterih primerih neutemeljen strah. Tudi v najbolj zaostrenih in kritičnih razmerah namreč ni vse črno-belo in tudi v takšnih razmerah se lahko ponujajo dobre poslovne priložnosti.

Tako se na primer ravno v teh dneh na Portugalskem v organizaciji Japtija in GZS mudi gospodarska delegacija. Ta si bo v Lizboni ogledala mednarodni sejem Tektonica, namenjen gradbeništvu in obnovljivim virom energije.

Ob dolžniški krizi so se pokazale šibkosti evrskega sistema. Mnogi so začeli dvomiti o evru, Evropska komisija pa se je na to odzvala nekoliko hitreje kot na težave Grčije. V ponedeljek je sprejela dogovor o vzpostavitvi sistema za stabilnost evra, ki predvideva do 750 milijard evrov pomoči državam v evrskem območju, ki bi se znašle v resnih težavah.

V sredo pa je v prizadevanjih za zagotovitev stabilnosti območja evra, ki se sooča z najhujšo krizo od svojega nastanka, predlagala še strožji nadzor nad nacionalnimi proračuni z letom 2011 in strožje kazni za kršitelje pakta stabilnosti in rasti. Prav tako je predlagala, da se nadzor razširi na makroekonomske politike.

Za reševanje evra po ocenah nekaterih ekonomistov ni prepozno, vprašanje pa je, ali je Evropa to sposobna izpeljati.