To je priložnost tudi za slovenska podjetja, kar se je izkazalo tudi ob obisku močne vladno-gospodarske delegacije pod vodstvom premiera Boruta Pahorja decembra lani v "deželi faraonov". Egiptovski poslovneži Slovenijo dobro poznajo, pa tudi številne slovenske izdelke, zato je tudi povpraševanje po različnih vrstah slovenskega blaga veliko.
Slovenija in Egipt sta ob obisku slovenske delegacije podpisala tudi dva sporazuma in dva memoranduma, in sicer konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, sporazum o pomorskem prometu, memorandum o razumevanju in sodelovanju na področju trgovine s kmetijskimi izdelki ter memorandum o razumevanju med ministrstvoma za zdravje o sodelovanju na področju zdravstva in medicine.
Menjava med državama je predlani znašala 50 milijonov evrov, pri čemer je 44 milijonov evrov odpadlo na slovenski izvoz. V prvih sedmih mesecih lani je menjava znašala nekaj čez 30 milijonov evrov, večino je prispeval slovenski izvoz. Podatkov o menjavi na letni ravni še ni. Po ocenah slovenskih gospodarstvenikov je priložnosti za sodelovanje med slovenskim in egiptovskim gospodarstvom veliko, menjava med državama pa bi se lahko v nekaj letih podvojila.
Največ možnosti pri slovenskem izvozu v Egipt imajo po ocenah slovenskih gospodarstvenikov proizvajalci s področja elektroindustrije, kemične in kovinsko-predelovalne industrije, kmetijske mehanizacije, farmacije, gospodinjskih aparatov, delov za avtomobilsko industrijo, gradbeništva, sanitarne in vojaške opreme, okoljskih rešitev, rešitev za oskrbo s pitno vodo ter turizma. Vsako leto v Egipt namreč odpotuje več tisoč slovenskih turistov.
Za podjetja, ki vstopajo na trg, je priporočljiva povezava z lokalnim partnerjem. Pri izbiri teh je potrebna velika previdnost, saj je v Egiptu veliko izvozno-uvoznih podjetij različnih kakovosti, ki ponujajo tujim partnerjem svoje storitve. Veliki težavi sta tudi korupcija, ki je takorekoč uzakonjena pri birokratih, in pa precejšnje nespoštovanje dogovorjenega.
Pri odločitvi za dolgoročno navzočnost na egiptovskem trgu je vredno razmisliti o lokalni proizvodnji, saj se je s tem mogoče izogniti visokim uvoznim dajatvam. Izdelek postane domač, če ima vsaj 40 odstotkov vrednosti narejene v Egiptu in se kot tak pojmuje v vseh državah sporazuma skupnega trga vzhodne in južne Afrike (COMESA), kar pomeni nižje carinske dajatve in večjo konkurenčnost izdelka.
Egipt, ki je poslovno križišče arabskih držav, je namreč tudi dobra odskočna deska za večino tujih gospodarstvenikov v države sporazuma skupnega trga COMESA. Ta v prostotrgovinski trg združuje 19 afriških držav, zato v Egipt vsako leto pride po nekaj milijard evrov tujih investicij, ki so namenjene tudi širjenju poslov v drugih afriških državah.