Libijo globalna finančno-gospodarska kriza ni prizadela. Država ima samo v skladu, ki so ga oblikovali od prodaje nafte in zemeljskega plina, več deset milijard evrov rezerv, ki jih želi investirati v modernizacijo, predvsem infrastrukture, in razvoj industrije. Libijci pa želijo tudi investirati v tujino.
Slovenska podjetja so v državi dobrodošla, zagotavljajo Libijci, kar je pomembno dejstvo v tej državi, ki jo že štiri desetletja vodi Moamer Gadafi. Da so slovenska podjetja v Libiji dobrodošla, je Gadafi zagotovil tudi slovenskemu premieru Borutu Pahorju, ki je z močno vladno-gospodarsko delegacijo obiskal Libijo konec lanskega leta.
Libija, ki ima 1,75 milijona kvadratnih kilometrov in se uvršča med največje afriške države, v njej pa živi več kot šest milijonov prebivalcev, je po mnenju slovenskih gospodarstvenikov potencialno najperspektivnejši severnoafriški trg za slovenska podjetja. Predvsem gre tu za nekatere poslovne vezi, ki so še ostale od skupnih projektov med nekdanjo Jugoslavijo in Libijo.
Priložnosti za slovenska podjetja so predvsem na področju gradbeništva, npr. SCT se že poteguje za skoraj milijardo dolarjev vreden posel gradnje avtoceste, logistike in energetike. Zanimiva za sodelovanje so tudi področja telekomunikacij, rešitev za oskrbo s pitno vodo, opreme za desalinizacijo, opreme za elektrarne, farmacije, zdravstvenih pripomočkov, turizma, lesno-predelovalne industrije, predvsem pohištvene industrije ter dobav oken in vrat, kmetijstva in dobav hrane. Libija kot puščavska država z omejenimi možnostmi za kmetovanje namreč več kot 80 odstotkov hrane uvozi.
Libija je arabska država z večinskim muslimanskim prebivalstvom (suniti), zato je za tujce vstop na ta trg razmeroma težak, predvsem zaradi lokalnih posebnosti. Kljub temu, da je Libija arabska država, je treba poudariti, da se te kljub navideznim podobnostim zelo razlikujejo, zato številni gospodarstveniki delajo veliko napako, ko jih med seboj enačijo. Veliko Libijcev, med drugimi tudi Gadafi in libijski premier Bagdadi al Mahmud, se je šolalo v nekdanji Jugoslaviji, kar je velika prednost za podjetja s tega območja, kar npr. družbe iz Srbije, BiH in Hrvaške s pridom izkoriščajo.
Drži pa, da je pri pogajanjih z arabskimi partnerji za pridobitev posla potrebnega veliko časa in potrpljenja. Arabci veliko dajo na osebne stike in prijateljstvo, na področju pogajanj pa je priporočljiv način pritisni-popusti. Kot ocenjujejo tuji gospodarstveniki, ki delujejo v Libiji, je v državi najbolje poslovati preko lokalnega partnerja in s postopnim nastopom.
Libija si zaradi visokih prilivov od prodaje nafte in zemeljskega plina - ti ustvarijo 95 odstotkov bruto domačega proizvoda države - lahko privošči precej visoko socialno politiko do svojih državljanov, vendar pa naftno bogastvo niti približno ni enakomerno porazdeljeno.
Politično je Libija, kljub temu, da po številu prebivalstva ni tako velika, relativno pomemben sogovornik v mednarodni skupnosti, saj ima precejšen ugled med afriškimi in arabskimi državami, Gadafi pa je bil lani tudi predsedujoči Afriški uniji, ki združuje 52 afriških držav.
Libija ima politično najboljše odnose z nekaterimi arabskimi in afriškimi državami, pa tudi Rusijo in Kitajsko. Med državami EU pa neguje najboljše odnose s svojo nekdanjo kolonialno zavojevalko Italijo. S slednjo Libija sodeluje na številnih področjih, predvsem na področju gospodarstva, zato so italijanska podjetja najbolj navzoča v Libiji. Prav tako pa se državi skupaj bojujeta zoper ilegalne prebežnike iz afriških in bližnjevzhodnih držav, ki prek Libije želijo v EU, največ prav v Italijo.
Vse informacije o Libiji in njenem gospodarstvu, zakonih ... je možno dobiti na: www.libyaninvestment.com.