Turški državni vrh je z gospodarsko delegacijo julija le vrnil obisk naši državi. Med bivanjem v Sloveniji so turški poslovneži izrazili zanimanje za sodelovanje na področjih, kot so prevozništvo, železniški in pomorski promet, turizem, storitveni sektor, predvsem na letališčih in v hotelirstvu, ter na področju naložb.

Slovenija in Turčija sta druga za drugo zanimivi tudi kot vstopni točki za začetek poslovanja na njunih sosednjih trgih. Turčijo zelo zanimajo trgi nekdanje Jugoslavije, zato jo s Slovenijo druži tudi pomembnost vprašanja stabilnosti in varnosti Balkana.

Blagovna menjava med Slovenijo in Turčijo je v prvih treh mesecih letos dosegla 82,5 milijona evrov. Izvoz, ki je dosegel skoraj 40 milijonov evrov, se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za dobrih 25 odstotkov, uvoz iz Turčije pa za dobrih 23 odstotkov.

Med slovenskimi izvoznimi izdelki so lani po podatkih slovenskega statističnega urada prevladovali črpalke in kompresorji, barvila, papir in karton, osebni avtomobili ter elektrotermični aparati za gospodinjstvo. Med uvoznimi izdelki iz Turčije v Slovenijo pa so bili najbolj pogosti osebni avtomobili, zdravila, avtomobilske gume in motorna vozila za javni prevoz.

EU je pogajanja s Turčijo začela leta 2005, ta pa napredujejo zelo počasi; večinoma na račun francoskega in nemškega nasprotovanja, ki ne vidita te velike muslimanske države znotraj Evrope. Turčija je doslej odprla 13 od skupno 35 pogajalskih poglavij, osem pa jih je zamrznjenih, ker ne želi odpreti svojih pristanišč in letališč za Ciper, ki ga zaradi spora med grškimi in turškimi prebivalci otoka ne priznava.

Turčija je zelo raznolika dežela, razpeta med Evropo in Azijo in je tako križišče različnih kultur in civilizacij. Z 71 milijonov prebivalcev predstavlja zelo velik trg. Poleg velikosti je država zanimiva zaradi relativno poceni delovne sile in relativno nizkih davkov.

Turčije, ki naj bi letos dosegla nekaj manj kot sedemodstotno gospodarsko rast, kriza ni prizadela toliko kot ostale države v regiji. Kot je na nedavnem obisku v Sloveniji povzel turški predsednik Abdullah Gül, so krizo doživeli leta 2000, ko se je njihov BDP zmanjšal za približno četrtino. Izvesti so morali nekatere reforme, tudi finančnega sistema. Turške banke pa so se na tokratno krizo tako lahko dobro odzvale.

Turkom so pri poslu zelo pomembni osebni odnosi in vtisi, pri čemer veliko vlogo igrajo družina in dobri prijatelji. Pogajanja praviloma tečejo počasneje, njihov odnos do časa pa je tudi sicer drugačen kot pri nas.