Slovenska trgovinska menjava z Ukrajino je sicer v primerjavi s sosednjo Rusijo razmeroma skromna, saj je lani znašala le 178 milijonov evrov, od česar je na slovenski izvoz odpadlo 170 milijonov evrov. Glavnina slovenskega izvoza odpade na zdravila in različne stroje, na uvozni strani pa so večinoma različni polizdelki in surovine. Prav zaradi tega je na obeh straneh še veliko priložnosti za krepitev sodelovanja.

Možnosti za sodelovanje so na številnih področjih, največje pa na področju energetike, dobave opreme za elektrarne, predvsem hidro in termo, inženirstva in gradbeništva, tudi zahtevnejših objektov, pa tudi dobave različne opreme za dvorane in varnostne opreme. Ukrajina namreč skupaj s Poljsko prihodnje leto gosti evropsko nogometno prvenstvo. Priložnosti pa so tudi na področju dobave medicinskih pripomočkov, farmacevtike, upravljanja z vodami in odpadki, turizma, opreme za prehrambeno industrijo in kmetijstva.

Ukrajina ima namreč največ obdelovalne zemlje v Evropi, ki je glede na geografsko lego zelo primerna za pridelavo različnih žitaric. Že prej je Ukrajina veljala za "žitnico" nekdanje Sovjetske zveze, zdaj pa se za ukrajinsko črno zemljo, "černozjom", potegujejo številni tuji investitorji. Po nekaterih ocenah naj bi se proizvodnja žitaric v Ukrajini v prihodnjih letih povečala za nekajkrat, zaradi tega pa se bo povečalo tudi povpraševanje po različnih kmetijski opremi. Že zdaj ukrajinski kmetje in prehrambena podjetja močno povprašujejo po moderni kmetijski mehanizaciji, različnih silosih in opremi za predelavo in pakiranje hrane.

Slovenija in Ukrajina imata dobre politične odnose, kar gospodarstvenikom sicer olajšuje pot na ukrajinski trg. Kljub temu pa je v tej državi precej ovir za tuje poslovneže. Med največje sodita birokracija in široko razvejana korupcija. Tuji poslovneži imajo namreč, kot poudarjajo, največje težave s tem, da ugotovijo, kje se v Ukrajini neha oblast in kje se začne korupcija, saj delujeta takorekoč z roko v roki.

Ukrajino je finančno-gospodarska kriza močno prizadela, saj se je obseg njenega bruto domačega proizvoda od leta 2008 znižal za tretjino, velike težave tujim poslovnežem, ki poslujejo in delujejo v Ukrajini, pa povzroča tudi zelo nestabilen tečaj nacionalne valute grivne v primerjavi z dolarjem oz. evrom. Prav zaradi omenjenih razlogov Ukrajina ni država, v katero bi podjetja "lahko šla na slepo iskati srečo". Nujen je zanesljiv lokalni partner, ki dobro pozna vse omenjene in druge pasti poslovanja v Ukrajini, brez znanja ruskega/ukrajinskega jezika pa praktično ne gre.