Podjetja verjetno največ pozornosti namenijo finančnemu tveganju (t. i. currency/financial risk), torej predvsem tveganju, ki izhaja iz nihanja valutnih tečajev, vrednotenja premoženja, davčnih obremenitev v tujini, inflacije in transfernih cen.
Med komercialno tveganje (t. i. commercial risk) uvrščamo težave, do katerih lahko pride zaradi nezanesljivega partnerja, operativne probleme, neprimerno izbiro časa vstopa na tuji trg, neprimerno postavljene cene in strategije trženja, težave zaradi strukture trga in intenzivnosti konkurence, morebitno neizvedbo zastavljene strategije in podobno.
Manj pozornosti podjetja namenijo tveganju, ki izhaja iz razmer v določeni državi (t. i. country risk). Podjetja morajo biti pripravljena na morebitno tržno intervencijo države, v kateri poslujejo, protekcionizem, ovire pri trgovini in investicijah, pomanjkanje varnostnih standardov in zaščite intelektualne lastnine, neugodno zakonodajo, nestabilno gospodarsko ter socialno in politično okolje.
Podjetja so pogosto preveč pozorna na same finančne razmere in kazalce, premalo pa na vse pomanjkljivo zakonodajo in politično nestabilnost. To je bilo v minulih letih še posebej očitno v nekaterih neuspešnih poskusih poslovanja v vzhodnoevropskih državah, npr. Ukrajini, kjer so bile razmere v minulih letih precej napete, vrhunec pa so dosegle z oranžno revolucijo. Ta politična napetost je onemogočala normalen razvoj države in uspešen preboj tujih podjetij na ta trg, kjer je tudi zakonodajo precej slabo razvita, dodatno težavo pa predstavlja še jezik.
Nenazadnje je pomembno tudi tveganje, ki ga prinaša poslovanje v drugačnih kulturnih okoljih (t. i. cross-cultural risk). Razlike v kulturnih vzorcih v mednarodnem poslovanju niso nepomembne (dimenzija časa se razlikuje od kulture do kulture, prav tako na primer način rokovanja itd.), različne kulture pa poznajo tudi različne načine odločanja, različne pogajalske vzorce in etična načela.
Več informacij na sledečih spletnih straneh: