Srednja in Južna Amerika ponujata številne priložnosti.
Predvsem zaradi velikosti trga in ogromnega naravnega bogastva. Poleg tega
se obe območji vse bolj razvijata in odpravljata vstopne ovire za tuje
podjetnike in investitorje.
EU, ki si že nekaj let prizadeva za
krepitev odnosov s tamkajšnjimi državami, želi z Latinsko Ameriko do
leta 2012 podvojiti blagovno menjavo in obseg vlaganj. Izvoz v Latinsko
Ameriko, ki predstavlja enega najpomembnejših trgovinskih partnerjev EU,
je lani dosegel približno 100 milijard evrov, uvoz EU pa slabih 90
milijard evrov. EU predstavlja tudi enega glavnih virov neposrednih tujih
naložb v Latinsko Ameriko.
EU je tako na letošnjem vrhu z Latinsko
Ameriko podpisala sporazum o asociaciji in prosti trgovini z državami
srednjeameriškega združenja (Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras,
Nikaragva in Panama). S tem se bo lahko 500-milijonskemu trgu EU odprl
40-milijonski trg v Srednji Ameriki in obratno, medsebojna menjava pa naj
bi se zaradi sporazuma povečala za okoli pet milijard
evrov.
Pogajanja med unijo in srednjeameriško skupnostjo so trajala
tri leta, sporazum pa pokriva trgovinski del, politični dialog in druge
oblike sodelovanja, med njimi boj proti podnebnim spremembam. V skladu z
njim se za obe strani popolnoma odpirajo trgi industrijskih proizvodov,
medtem ko je pri kmetijskih proizvodih prišlo do delnega odprtja,
številne uvozne kvote pa ostajajo v veljavi. Med drugim ostajajo izvozne
kvote za mleko v prahu in sir iz EU ter za banane, govedo in riž iz
Srednje Amerike.
Evropska povezava je ob tem podpisala tudi
trgovinski sporazum s Perujem in Kolumbijo. Po njem se bodo sprostili
trgovinski tokovi med unijo in obema južnoameriškima državama, obenem pa
bo poglobil tudi druge oblike razvojnega sodelovanja.
Stvari se
premikajo tudi na področju pogajanj o oblikovanju proste trgovine med EU
in združenjem Mercosur, ki ga sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj
in Urugvaj. Čeprav se obe strani zavedata prednosti sporazuma, s katerim
bi nastalo območje proste trgovine s 700 milijoni prebivalcev in ki bi po
ocenah prinesel povečanje obsega medsebojne menjave za deset milijard
evrov, dogovor zavirajo vsebinska vprašanja.
Pogajanja o tem so se
začela že leta 1999, vendar so jih pet let pozneje prekinili zaradi
nesporazumov o carinah na industrijske proizvode v južnoameriških
državah in subvencijah evropskim kmetom. Strani sta maja sklenili, da
bosta pogajanja nadaljevali in čeprav naj bi ta stekla še letos,
skorajšnjega podpisa sporazuma ni pričakovati.
Latinska Amerika
tako postaja vse bolj privlačna za odkrivanje novih poslovnih priložnosti
tudi za slovenske podjetnike. Možnosti za krepitev sodelovanja se kažejo
na področjih, kot so energetika, okolje, ekologija, promet, logistika,
kmetijstvo, avtomobilska in lesna industrija, turizem in znanost in
tehnologija.