Švedska je zaradi hitrega razvoja ter visokega tehnološkega zavedanja za tuja podjetja s področja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) zanimiv, a tudi zahteven trg. Mnoga podjetja v tej panogi uporabljajo državo za testiranje trga ali za lansiranje novih izdelkov. Zaradi velike odprtosti do novih tehnologij, zelo razvejane potrebne infrastrukture in tehničnih standardov je mogoče testiranja ali preizkuse beta verzij programov opraviti hitro, rezultati pa so uporabni za globalno uporabo.

Ameriški Facebook je konec oktobra napovedal gradnjo treh računalniških centrov v kraju Lulea na severu Švedske. Velikan družabnih omrežij si obeta koristi od nižjih stroškov za električno energijo iz hidroelektrarn ter naravnega hlajenja njegovih strežnikov. Prvi strežnik izven ZDA naj bi začel delovati konec leta 2012, obe preostali računalniški dvorani, vsako s površino 28.000 kvadratnih metrov, pa naj bi namenu predali v letu 2014.

V prvi fazi gradnje računalniškega centra, prek katerega bo potekal celoten prenos podatkov tega družabnega omrežja za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko, namerava Facebook odšteti preračunano 110 milijonov evrov. Celotni stroški do zaključka projekta pa so ocenjeni na petkrat višji znesek. Proizvajalca strežnikov še niso izbrali.

Švedska podjetja so v letu 2010 povečala izdatke samo za telekomunikacijsko opremo za približno eno tretjino na 682 milijonov evrov. Za IKT opremo, vključno z računalniki, pa so po uradnih statističnih podatkih porabila 3,5 milijarde evrov.

Švedski IKT trg beleži opazno rast tudi v letu 2011, čeprav se je ta v drugem polletju upočasnila, prav tako je panoga na splošno še vedno optimistična glede leta 2012: šest od desetih podjetij je napovedalo dodatno zaposlovanje. Na vseh področjih z izjemo outsourcinga (oddajanje poslovnih funkcij zunanjim izvajalcem) pričakujejo tudi rast cen.

Obseg naročil je v letu 2011 vsekakor zadovoljiv. Trgovci so v prvem polletju poročali o povečanju povpraševanja po outsourcingu in projektnih storitvah. Prodaja programske opreme naj bi do leta 2015 beležila letne stopnje rasti v višini štirih odstotkov, vse večjo vlogo pa bodo igrali računalništvo v oblaku ter storitve, kot so software-as-a-service (programska oprema kot storitev). Rast povpraševanja po IKT naj bi spodbujala predvsem podjetja s področja financ, trgovine in telekomunikacij.

Razvoj panoge pa spodbuja tudi država: švedska vlada namerava denimo v treh letih vložiti v razvoj širokopasovnih omrežij približno 52 milijonov evrov. S tem naj bi pripomogli predvsem k večji razpoložljivost širokopasovnih storitev na podeželju. Želi si tudi, da bi imel vsak šolar osebni računalnik ter večje uporabe IKT na določenih področjih, denimo v zdravstvu.