Alžirija
Osnovni podatki
Alžirija obsega 2,38 milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja in je druga največja afriška država. Ima 35 milijonov prebivalcev. Glavno mesto je Alžir (Algiers), valuta pa alžirski dinar, ki je vreden 100 centimov ali 20 durov. Država je razdeljena na 48 provinc, 553 okrajev, 1.541 občin.
V letu 1962 si je Alžirija priborila neodvisnost od francoske vladavine, vendar je vpliv Francije še vedno ostal močan, zato se poleg uradnega arabskega jezika uporablja tudi francoščina. Posamezne skupine uporabljajo berberske dialekte.
Etnična pripadnost prebivalcev je 99 % arabsko/berberska in manj kot1 % Evropejcev. 99 % prebivalcev je sunitskih muslimanov, kar je tudi državna religija, 1 % pa katolikov in Judov.
V državi se uporablja metrični sistem.
Alžirija v veliki meri živi od svojih velikih zalog nafte in plina.
Alžirija je članica
UN (United Nations),
AU (African Union),
OPEC (The Organization of the Petroleum Exporting Countries),
AL (Arab League), AMU (Arab Maghreb Union), AFTZ (Arab Free Trade Zone) in ima od leta 2001 sklenjen kooperacijski sporazum z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine
GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011; Dialog NewsRoom, september 2011.
Politični sistem
Alžirija je republika z dvodomnim parlamentom. Od leta 1997 parlament sestavljata spodnji (Assemblee populaire nationale) in zgornji dom (Conseil de la nation). Spodnji dom predstavlja 389 direktno voljenih poslancev s 5 letnim mandatom, zgornji dom pa 144 članov, ki jih eno tretjino imenuje predsednik, dve tretjini pa sta izvoljenih s posrednimi glasovi za 6 letno obdobje. Ustava zahteva menjavo polovice članov vsako tretje leto.
Predsedniške volitve so bile aprila 2009, kjer je že tretji mandat zapored pripadal predsedniku Abdelaziz Bouteflika, ki je hkrati tudi vodja vlade in obrambni minister. Zakonska sprememba, sprejeta novembra 2008, ne omejuje več časovno mandata predsednika. Novi predsednik vlade, ki ga izbere predsednik države, je postal Ahmed Ouyahia. Vodilna politična stranka je Narodno osvobodilna fronta (Front de Liberation Nationale, FLN), ki je bila nekaj časa edina politična stranka v državi. Sedaj je v Alžiriji več kot 40 strank. Nobena stranka ne sme nastati na osnovi razlik v religiji, jeziku, spolu ali regiji, zato vse stranke zastopajo dokaj podobne interese in so lojalne režimu.
Naslednje predsedniške volitve bodo aprila 2013, zakonodajne pa v letu 2012.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
Alžirsko gospodarstvo si je močno opomoglo po letu 1990, delno zaradi reform in podpore Mednarodnega denarnega sklada, deloma pa zaradi reprogramiranja dolga s pomočjo neformalne skupine 19 najbogatejših držav - tako imenovani Pariški Klub. Alžirija je vrnila posojilo v letu 2006 in s tem svoj zunanji dolg zmanjšala na 5 % BDP.
Kmetijstvo predstavlja 12 % alžirskega BDP in zaposluje eno petino vsega prebivalstva. Glavni pridelki so pšenica, ječmen, oves, citrusi, grozdje, oljke in tobak. Alžirija proizvaja tudi velike količine plute, ima pa tudi dobro razvito živinorejo.
Industrijski sektor predstavlja 55 % BDP in zaposluje eno četrtino vsega prebivalstva. Hrbtenica alžirskega gospodarstva je naftni sektor. Alžirija glede na velikost naftnih rezerv zaseda 18. mesto v svetovnem merilu. Je drugi največji izvoznik plina na svetu, glede svetovnih rezerv plina pa Alžirija zaseda 10. mesto.
Pomembnejše rude v Alžiriji so železo, svinec, fosfat, uran, cink, sol in premog. Glavne proizvodne panoge so živilska, tekstilna, kemična in kovinska industrija ter gradbeništvo.
Storitveni sektor prispeva približno tretjino BDP in zaposluje več kot polovico prebivalstva.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.