Estonija
Osnovni podatki
Estonija je majhna pribaltska država, ki pokriva 45.277 kvadratnih kilometrov in ima 1,3 milijona prebivalcev. Glavno mesto ja Talin. Do 31.12.2010 je bila valuta estonska krona (kroon), ki ima 100 centov (sents). Z dnem 1.1.2011 je Estonija uspešno uvedla evro. Število držav članic EU, ki uporabljajo enotno evropsko valuto, se je tako povečalo na 17, število Evropejcev, katerih skupna valuta je euro, pa se je povečalo na približno 331 milijonov. Evropska centralna banka (ECB) pozdravlja to novo širitev evro območja.
V državi se uporablja metrični sistem. Uradni jezik je estonski, govori pa se tudi rusko.
67,9 % prebivalcev je Estoncev, 25,6 % Rusov, 2,1 % Ukrajincev, 1,3 % Belorusov, 0,9 % Fincev in 2,2 % ostalih. 13,6 % je evangeličanskih luterancev, 12,8 % pravoslavcev, 1,4 % ostalih kristjanov, 34,1 % se ne šteje za vernike in 38,1 % nedoločenih oz. drugih. 69 % prebivalcev živi v mestih.
Estonija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Politični sistem
Estonija je parlamentarna republika, kjer po ustavi iz leta 1992 volijo 101 poslanca za obdobje 4 let. Parlament izvoli predsednika države za obdobje 5 let z možnostjo še ene ponovne izvolitve. Od 29. avgusta 2011 je bil že drugič ponovno izvoljen Toomas Hendrik Ilves. Naslednje predsedniške volitve bodo leta 2016. Predsednik vlade je od 6. aprila 2011 ponovno Andrus Ansip. Država je razdeljena v 15 okrajev.
Estonijo upravljata dve liberalni stranki, ki sta tekmici, to sta tržno-liberalna skupina (stranka centra), in konkurenčna (reformna stranka), ki jo ob gospodarskem razvoju zanimajo tudi njegove socialne posledice.
Naslednje parlamentarne volitve bodo marca 2015.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
Estonija, ki je od leta 2004 članica EU, ima moderno, tržno in eno najhitreje rastočih gospodarstev v Vzhodni Evropi. Taka hitra rast je posledica neprestanih tržno usmerjenih reform in velikih tujih investicij, predvsem v elektroniko in telekomunikacije (tu je bil ustanovljen internetni fenomen Skype). Država je velika izvoznica v skandinavske države ter v Nemčijo.
Kmetijski sektor prispeva le 3 % BDP, zaposluje pa 3,7 % aktivnega prebivalstva.
Industrijski sektor predstavlja 24,4 % BDP in zaposluje 35,5 % estonskih delavcev. Glavne industrijske panoge so živilska industrija, ki predstavlja 16 % celotne industrije, elektronika, ter kemična in lesna industrija. Estonska industrija je bila močno prizadeta v času gospodarske krize v letih 2008 – 2009 in se je zmanjšala za 26,5 %. Močno se je zmanjšalo tudi domače in tuje povpraševanje.
Estonija ima močan storitveni sektor, ki znaša 72,6 % BDP in zaposluje 60,3 % estonske populacije. Najbolj sta razvita telekomunikacijski sektor ter elektronsko gospodarstvo.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.