Hrvaška
Osnovni podatki
Hrvaška je srednje razvita država površine 56.610 kvadratnih kilometrov ter ima vključno s 718 otoki dobrih 5.800 kilometrov obale. Ima 4,5 milijona prebivalcev, od tega 89,6 % Hrvatov, 4,5 % Srbov in 5,9 % ostalih (Čehov, Nemcev, Slovencev, Bosancev, Slovakov). Po verski pripadnosti je 76,5 % pripadnikov rimsko katoliške vere, 11,1 % pravoslavcev, 1,2 % muslimanov, 0.4 % protestantov ter 10,8 % ostalih oz. neopredeljenih.
V državi se uporablja metrični sistem, valuta je hrvaška kuna, glavno mesto pa Zagreb. 57 % prebivalcev živi v mestih.
Hrvaška je članica
WTO (World Trade Organization) in ima sklenjene bilateralne prosto trgovinske sporazume z 38 državami, tako da 80 % trgovine poteka po teh pogojih.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011; Dialog NewsRoom, september 2011.
Politični sistem
Hrvaška je v političnem smislu predsedniška parlamentarna demokracija in administrativno je razdeljena na 20 županij. Izvršilno vejo oblasti predstavlja predsednik, ki je izvoljen za 5 letno obdobje. Na zadnjih volitvah februarja 2010 je bil izvoljen Ivo Josipović.
Zakonodajno vejo oblasti predstavlja enodomni parlament oz. Sabor s 153 poslanci, ki so izvoljeni s strankarskih list. Na zadnjih parlamentarnih volitvah novembra 2007 je ponovno zmagala HDZ, njen predsednik Ivo Sanader pa je ostal na mestu premiera. Ivo Sanader je julija 2009, pred potekom mandata, odstopil s položaja predsednika vlade in predsednika HDZ. Nasledila ga je Jadranka Kosor, ki je bila pred tem podpredsednica vlade.
Naslednje parlamentarne volitve bodo 4. decembra 2011, predsedniške pa leta 2015.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
Kmetijski sektor predstavlja več kot 6 % BDP , zaposluje pa približno 5 % aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski pridelki so pšenica, koruza, sladkorna pesa, sadje, vino in olivno olje.
Najpomembnejše industrijske panoge so tekstilna, lesna, pridobivanje kamenin, jeklarska in živilska industrija ter ladjedelništvo. Več kot tretjino hrvaškega ozemlja pokrivajo gozdovi, zato je lesna industrija ena izmed temeljnih sektorjev gospodarstva. Država ima omejene vire rudnin. Industrijski sektor predstavlja približno 26 % BDP in zaposluje nekaj več kot 30 % vsega aktivnega prebivalstva.
Storitveni sektor prispeva skoraj 70 % BDP in zaposluje približno 65 % aktivnega prebivalstva. V storitvenem sektorju je najpomembnejši turizem, ki je v polnem razcvetu. Hrvaško na leto obišče približno 10 milijonov turistov. Po napovedih bo sektor v prihodnjih letih doživel veliko rast, saj država veliko vlaga v razvoj moderne infrastrukture. Poleg turizma so pomembne storitvene dejavnosti tudi trgovina in transport in logistika.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.