Farmacevtska podjetja v Združenem kraljestvu si ustvarjajo zaloge zdravil in se pripravljajo na odhod iz EU
Združenje britanske farmacevtske industrije (ABPI) opozarja, da farmacevtska industrija v Združenem kraljestvu, v strahu pred posledicami Brexita skladišči zdravila in hkrati poziva EU, naj poskrbi za zaščito pacientov na obeh straneh. Izvršni direktor združenja ABPI, Mike Thompson je za javnost povedal, da si farmacevtska podjetja že delajo zaloge zdravil, ter da vlada sprejema načrte za primer izrednih razmer. Za britanske farmacevte, ki si zaradi vladnih priporočil delajo zalogo za vsako zdravilo posebej, je to največji logistični izziv, s katerim se je farmacevtska industrija srečala po vojni.
V nasprotju s tem se je maloprodaja s skepticizmom odzvala na priporočila vlade o ustvarjanju zalog hrane, ideja se je tudi dolgo časa skrivala pred mediji. "Trgovci na drobno nimajo zmogljivosti za skladiščenje zalog, zaradi roka trajanja prehrambnih izdelkov pa tega preprosto ni mogoče storiti", so pojasnili v britanskem združenju za maloprodajo. Britanska premierka Theresa May je poudarila, da si vlada prizadeva za čimbolj uspešno nadaljevanje trgovinskih vezi z EU, a bi morali biti Britanci vseeno pripravljeni v primeru, da dogovori ne bi bili uspešni. "Ne gre le za ustvarjanje zalog, gre za to, da zagotovimo nemoteno delovanje na nujno potrebnih področjih, ko bomo zapustili EU, če ne bomo sklenili dogovora," je dejala. "Britanci bodo morda morali po Brexitu spremeniti življenjski slog, če bo na primer zmanjkalo zalog uvoženih evropskih živil, ali pa se bodo cene skokovito zvišale. Po drugi strani pa prilagoditve na področju zdravil niso tako enostavne."
EU si prizadeva, da bi se po Brexitu za vsa zdravila, izdelana v Združenem kraljestvu, v evropskih laboratorijih izvedli novi testi za nadzor kakovosti, preden bi jih dali bolnikom. To bi oviralo pretok milijonov zdravil, vključno z zdravilom za zdravljenje prostate, ki ga trenutno izdelujejo le v Združenem kraljestvu, uporabljajo pa ga v vseh državah EU. Po besedah predsednika ABPI, Thomsona, bolezen ne pozna meja. Britanska industrija nima več veliko časa, prav tako pa se morajo na te odprte zadeve pripraviti tudi druge članice EU.
ABPI združuje vsa največja farmacevtska podjetja, vključno z velikimi evropskimi in ameriškimi korporacijami. EU je priznala Združenemu kraljestvu vodilno vlogo v farmacevtski industriji, s tem ko je odločila, da bo sedež Evropske agencije za zdravila (EMA) prav v Londonu. Po Brexitu se bo morala agencija, ki je odgovorna za odobritev vseh novih zdravil, ki se prodajajo v EU, in v kateri je zaposlenih 900 ljudi, preseliti v Amsterdam. Britanska vlada je v beli knjigi za zdravila pozvala EU, naj Združeno kraljestvo vključijo v prihodnje carinske ureditve, zdaj pa je na potezi EU, da sporoči, kako namerava obvladovati uvoz zdravil v Združeno kraljestvo. Iz Združenega kraljestva vsak mesec izvozijo 45 mio zavojčkov zdravil v EU, 37 mio pa iz EU uvozijo. Zato je za vse paciente v Evropi nujno potrebna jasna ureditev trgovine z zdravili.
Vir: Agence France-Presse
Več informacij o globalnih trendih na področju kemije, farmacije in biotehnologije
V nasprotju s tem se je maloprodaja s skepticizmom odzvala na priporočila vlade o ustvarjanju zalog hrane, ideja se je tudi dolgo časa skrivala pred mediji. "Trgovci na drobno nimajo zmogljivosti za skladiščenje zalog, zaradi roka trajanja prehrambnih izdelkov pa tega preprosto ni mogoče storiti", so pojasnili v britanskem združenju za maloprodajo. Britanska premierka Theresa May je poudarila, da si vlada prizadeva za čimbolj uspešno nadaljevanje trgovinskih vezi z EU, a bi morali biti Britanci vseeno pripravljeni v primeru, da dogovori ne bi bili uspešni. "Ne gre le za ustvarjanje zalog, gre za to, da zagotovimo nemoteno delovanje na nujno potrebnih področjih, ko bomo zapustili EU, če ne bomo sklenili dogovora," je dejala. "Britanci bodo morda morali po Brexitu spremeniti življenjski slog, če bo na primer zmanjkalo zalog uvoženih evropskih živil, ali pa se bodo cene skokovito zvišale. Po drugi strani pa prilagoditve na področju zdravil niso tako enostavne."
EU si prizadeva, da bi se po Brexitu za vsa zdravila, izdelana v Združenem kraljestvu, v evropskih laboratorijih izvedli novi testi za nadzor kakovosti, preden bi jih dali bolnikom. To bi oviralo pretok milijonov zdravil, vključno z zdravilom za zdravljenje prostate, ki ga trenutno izdelujejo le v Združenem kraljestvu, uporabljajo pa ga v vseh državah EU. Po besedah predsednika ABPI, Thomsona, bolezen ne pozna meja. Britanska industrija nima več veliko časa, prav tako pa se morajo na te odprte zadeve pripraviti tudi druge članice EU.
ABPI združuje vsa največja farmacevtska podjetja, vključno z velikimi evropskimi in ameriškimi korporacijami. EU je priznala Združenemu kraljestvu vodilno vlogo v farmacevtski industriji, s tem ko je odločila, da bo sedež Evropske agencije za zdravila (EMA) prav v Londonu. Po Brexitu se bo morala agencija, ki je odgovorna za odobritev vseh novih zdravil, ki se prodajajo v EU, in v kateri je zaposlenih 900 ljudi, preseliti v Amsterdam. Britanska vlada je v beli knjigi za zdravila pozvala EU, naj Združeno kraljestvo vključijo v prihodnje carinske ureditve, zdaj pa je na potezi EU, da sporoči, kako namerava obvladovati uvoz zdravil v Združeno kraljestvo. Iz Združenega kraljestva vsak mesec izvozijo 45 mio zavojčkov zdravil v EU, 37 mio pa iz EU uvozijo. Zato je za vse paciente v Evropi nujno potrebna jasna ureditev trgovine z zdravili.
Vir: Agence France-Presse
Več informacij o globalnih trendih na področju kemije, farmacije in biotehnologije
