Pri digitalnem preoblikovanju podjetij bo pomagala država

5. februar 2019

Razprave o digitalizaciji so danes praktično povsod po svetu postale neizogibne, zato ne preseneča, da so o tej temi spregovorili tudi udeleženci srbsko-slovenskega Poslovnega foruma, ki je potekal 8. januarja 2019. Med razpravo o "Digitalizaciji gospodarstva in države" so sprejeli enotno mnenje, da digitalizacija ni več le problematika IKT, marveč celotnega gospodarstva. Zaključili so, da sta gospodarstvi obeh držav ob podpori gospodarskih zbornic dolžni sprejeti določene norme in standarde, ki bodo pripomogle k rušenju ovir, k dostopnosti in izmenjavi podatkov med državami celotne regije.   

Proces digitalizacije je sicer v Srbiji že dolgo pereč problem. Prav zato je odprtje Centra za digitalno transformacijo v okviru Gospodarske zbornice Srbije (PKS) velik napredek. Direktor centra Predrag Nikolič je poudaril, da je najpomembneje seznaniti podjetnike s pomenom procesa digitalne preobrazbe ter da je glavna težava prav usposabljanje podjetnikov zlasti v malih in srednjih podjetjih. "Da bi lahko tudi sami razumeli, kaj dejansko je digitalizacija, smo morali začeti kar pri sebi. Zato smo v PKS digitalizirali približno dvajset storitev ter pri našem poslovanju začeli uporabljati različna digitalna orodja", je poudaril Nikolić.

Napovedal je, da bo PKS, seveda s sodelovanjem države, prvič subvencionirala posamezna podjetja, ki se bodo odločila za digitalno preobrazbo. "Sistem smo razvili glede na stopnje storitev. Naši svetovalci s podjetji sodelujejo na treh ravneh. Najprej se seznanijo s poslovanjem podjetja ter oblikujejo osnovno poročilo, kar je za podjetja brezplačno. Nato se oblikuje natančna strategija digitalnega razvoja, kar podjetja stane približno 300 evrov. Tretji korak je izvedba predlaganih rešitev, pri kateri znova sodeluje naš svetovalec. Ta korak bo subvencioniran do 2500 evrov oziroma do 50 odstotkov glede na višino posamezne tehnološke rešitve", je poudaril Predrag Nikolić.

V Centru za digitalno transformacijo so se osredotočili predvsem na majhna in srednja podjetja, in sicer najprej v smislu izobraževanja, kasneje pa v smislu procesa digitalnih sprememb. Gre za skoraj sto dvajset tisoč podjetij, ki jih je potrebno upoštevati. Eden od načinov je tudi neposredna finančna pomoč, namenjena usposabljanju, upoštevati pa je potrebno tudi vzporedne programe izobraževanja na področju poljedelstva, turizma, kovinske industrije ter ostalih panog gospodarstva.

Kljub napredku Slovenije na področju digitalizacije je dela še dovolj.

Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Igor Zorko je povedal, da je Slovenija ena od digitalno najbolj razvitih držav Evropske unije, vendar je končni cilj še vedno precej daleč. "Izzivov je veliko, saj smo v proces digitalne preobrazbe vključeni vsi, najpomembnejše pa je, da se digitalnemu trgu prilagodimo, enako velja za uporabnike. Digitalizacija mora biti osnovna razvojna smernica, ki vpliva ne le na boljše poslovanje, ampak tudi  kakovostnejše življenje. Vsi, ki kupujemo digitalne izdelke, delamo za gospodarstvo, za podjetja, da tudi oni bolj kvalitetno opravljajo svoje delo. Poudariti je treba, da je slovensko gospodarstvo zelo dober partner državi in različnih institucij, ki se ukvarjajo z digitalizacijo, ki se odraža najprej v regiji in kasneje širše", je poudaril Zorko.

Pomemben segment predstavlja tudi digitalizacija v poljedelstvu. Aleš Jenčić, direktor podjetja Intereksport, sicer v Srbiji bolj poznanega kot Inter agrar, poudarja pomen digitalizacijskega procesa v tej panogi, še posebej v Srbiji. Pravi, da večina strank podjetja uporablja digitalne rešitve: "Digitalizacija se uporablja že pri obdelavi njive, saj so stroji z uporabo navigacije natančni praktično na dva centimetra. Prav tako navigacija pošilja posnetke stanja njive in sestave tal. Zahvaljujoč sodobnim strojem, lahko poljedelci spremljajo rezultate preko vsega leta in tako na podlagi rezultatov načrtujejo delo za naslednje sezone. Velik izziv je seveda najti in izobraževati ljudi, ki takšno tehnologijo poznajo, pa naj gre za Srbijo, Slovenijo ali Hrvaško".

Proces digitalne preobrazbe je danes popolnoma logičen za večino bank, je poudaril Periša Ivanović iz AIK banke. "Dejstvo je, da je ob upoštevanju kompleksnosti storitev in stroškov, ki jih povzroči sprememba poslovanja, digitalna preobrazba še vedno nemogoča misija za precejšnje število bank. Tudi številne raziskave po svetu so potrdile, da je potrebno za to, da banka resnično postane digitalna oziroma da vstopi v digitalni proces, upoštevati tri zelo pomembne pogoje: profitabilnost, zvestobo strank ter odnos do strank in ustvarjanje zaupanja. Naši banki je to uspelo. Naše storitve želimo dopolniti, obenem pa strankam ponuditi drugačno uporabniško izkušnjo preko digitalnih kanalov", je dejal Ivanović.

Kvalitetni primeri digitalnih sprememb

Srbsko podjetje Comtrade, ki v Sloveniji posluje na treh lokacijah, Mariboru, Ljubljani in Novi Gorici, zaposluje kar šesto inženirjev. Direktor podjetja v Sloveniji, Claude Colaro, pravi, da je kljub temu, da od 80 do 90 odstotkov storitev izvajajo za stranke zahodne Evrope, slovenski trg vse bolj pomemben.   

"Slovenska podjetja so zelo inovativna in se od njih lahko veliko naučimo o tem,  kako uporaba digitalnih tehnologij vpliva na spremembe poslovanja. Dober primer je sodelovanje s podjetjem Petrol. Izpolnjevanje zahtev inovativnih podjetij, s katerimi sodelujemo, nam predstavlja kar velik izziv", je povedal Claude iz Comtrada.

Eden boljših primerov uporabe digitalnih sprememb je vsekakor Slovenska turistična organizacija, je povedala Alenka Pahor Žvanut: "Vsi tisti, ki delamo v turizmu, vemo, da smo pod velikim vplivom digitalnih tehnologij, saj večina popotnikov informacije išče preko interneta. V procese digitalnih preobrazb smo vstopili že leta 2015. Trenutno pripravljamo nadgradnjo digitalne strategije, ki bo usmerjena na nove tehnologije in analize, razvoj posameznih orodij, umetno inteligenco, machine learning in personalizacijo".

Eden od dobrih primerov je tudi projekt Excelent SME, katerega je podjetje Coface najprej realiziralo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije ter kasneje z Gospodarsko zbornico Srbije. "Projekt predstavlja uspešen primer digitalne preobrazbe in digitalnega poslovanja. V ta segment je vključeno približno 2500 podjetij iz devetih držav v regiji, največ jih je iz Slovenije in Srbije", je povedal direktor podjetja Coface za Srbijo in Črno Goro, Đorđe Živanović.

Procese digitalnih preobrazb so resno upoštevali tudi v NLB Banki

"Pred nami je predvsem izziv, da spoznamo, kaj digitalne spremembe sploh pomenijo. Soočeni smo s procesom, ki se nikakor ne bo zaključil preko noči, čeprav je že precej daleč. Predstavlja nastajanje digitalne virtualne resničnosti, sestavljene iz navideznih podatkov, ki jih lahko obdelamo v realnosti, globalno in brez omejitev. Omenjeni proces nam omogoča resen razvoj umetne inteligence", je povedal direktor NLB Banke Branko Greganović.

Digitalizacija ne pozna omejitev

Udeleženci panela so posebej poudarili, da je v procesu digitalne transformacije zelo pomembno, da management podjetja, ki izvaja proces digitalne transformacije, v procesu sodeluje vse od začetka. "Kot podjetje s precej dolgo tradicijo smo bili leta 2000 primorani, da sprejmemo v eno od oblik digitalne preobrazbe. Zahteve trga so pač takšne, da mora podjetje svoje storitve prilagoditi strankam, če hoče obstati. To še posebej velja za področje storitev, kjer je potrebno odločitve o tem, ali boste posamezno rešitev ponudili trgu ali ne, sprejeti praktično takoj. Temu se morajo prilagoditi tudi vsa digitalna orodja ter različni servisi. Vsi morajo biti na enaki stopnji uporabnosti. Mi smo do tega zaključka prišli v zadnjih treh letih ter v proces vložili skoraj 35 milijonov evrov, enako vsoto bomo investirali tudi v naslednjih nekaj letih. Če hočemo ostati na trgu, mora biti management vseskozi prisoten, oziroma vključen v procese", je dejal Đorđe Živanović iz podjetja Coface.

Glede izvajanja digitalne preobrazbe in usklajevanja predpisov med obema državama so se udeleženci strinjali, da mora celotna regija delovati v smeri odstranjevanja ovir. Zbornice bi lahko s skupnim projektom vse razpoložljive podatke preusmerile na eno lokacijo, s čimer bi bili na razpolago vsem gospodarstvenikom iz regije.

Digitalizacija pač ni domena enega samega partnerja, družbe, države ali regije, temveč je naloga, v kateri bi morali sodelovati vsi. Prav tako digitalizacija ne pozna meja, zato bi morala biti že sama startna osnova za realizacijo učinkovitih digitalnih sprememb v domeni rušenja kakršnihkoli ovir ali digitalnih meja.

Vir: Ekapija

Pripravila:
Mag. Danijela Fišakov
Predsednica
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E: danijela.fisakov@spk.rs