Ukrajina

Dajatve v Ukrajini

Carinske dajatve in drugi ukrepi trgovinske politike


Zunanjetrgovinski odnosi z Ukrajino temeljijo na Pridružitvenem sporazumu z Ukrajino, na osnovi katerega je vzpostavljen režim preferencialne trgovine med Ukrajino in državami članicami EU. Poleg sporazuma so od leta 2017 za Ukrajino veljali tudi začasni avtonomni trgovinski ukrepi, ki določajo ugodnejši režim pri uvozu blaga s poreklom iz Ukrajine v EU.

Po zaostritvi razmer z Rusijo leta 2014 in ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 je EU uvedla za zasedena ukrajinska območja vrsto omejevalnih ukrepov, povezanih s trgovino.

Leta 2014 je EU prepovedala uvoz blaga s poreklom iz Krima in Sevastopola. Podobni ukrepi so bili sprejeti februarja 2022 za območja v regijah Doneck in Lugansk, ki niso pod vladnim nadzorom.

EU je junija 2022 tudi sprejela uredbo, ki omogoča začasno popolno liberalizacijo trgovine in opustitev ukrepov trgovinske zaščite za eno leto. Ukrepi bodo v veljavi do 5. junija 2023.

V znak solidarnosti z Ukrajino je EU sprejela tudi številne druge ukrepe.
 

Koristne povezave:

 

Obdavčevanje podjetij

Davek od dohodkov podjetij

Davčna stopnja davka na dohodek podjetij znaša 18 %. Za nekatere dejavnosti (zavarovalništvo, loterija, idr.) velja poseben režim z drugačnimi davčnimi stopnjami.
 
Davčna osnova je bruto dohodek družbe, zmanjšan za priznane stroške.

Rezidenti (družbe, ki so ustanovljene in poslujejo po ukrajinskem pravu) plačujejo davek na dohodek podjetij od dohodka, ustvarjenega v Ukrajini in v tujini. Nerezidenti plačujejo davek na dohodek od dohodka, ustvarjenega v Ukrajini.

Od 1. 1. 2020 lahko tuja družba (družba, ustanovljena v drugi državi), ki ima dejanski sedež uprave v Ukrajini, zaprosi za status ukrajinskega davčnega rezidenta. Za te družbe se ne uporabljajo pravila, ki veljajo za družbe pod tujim nadzorom, za razliko od drugih rezidenčnih družb pa je obdavčen le njihov dohodek v Ukrajini, dohodek v tujini pa ne.

Dividende, ki jih rezidenčna družba prejme od rezidenčne družbe so izvzete iz davčne osnove. Dividende, prejete od nerezidenčne družbe, so vključene v davčno osnovo in obdavčene s standardno davčno stopnjo. Če je izpolnjen pogoj kapitalske povezanosti (najmanj 10 % v obdobju 1 leta) so lahko dividende, ki jih rezidenčna družba prejeme od nerezidenčne družbe, lahko izvzete iz davčne osnove. Dividende, ki jih izplača rezidenčna družba nerezidenčni družbi, so predmet davka po odbitku.

Kapitalski dobički so vključeni v davčno osnovo in obdavčeni s standardno davčno stopnjo.

Neto izgube iz poslovanja se lahko prenesejo naprej za neomejeno obdobje, prenos izgub nazaj ni dovoljen. Od leta 2022 je za družbe, ki sodijo v kategorijo velikih davčnih zavezancev, prenos izgub omejen na 50 % vrednosti izgub v prejšnjem letu.

Davčne olajšave: poseben režim z nižjimi davčnimi stopnjami za male zavezance, začasna oprostitev plačila davka od dobička za družbe v letalski industriji in za družbe, ki opravljajo dejavnosti oskrbe z električno energijo po zeleni tarifi, spodbude za družbe, ki jih ustanovijo javni invalidski zavodi.

Za IT podjetja in novoustanovljena podjetja velja poseben režim (»Diia City«) nižjih davčnih stopenj.
 

Davek po odbitku

Dividende: 15 %
Davek po odbitku za dividende, ki jih domača družba izplača nerezidenčni družbi, znaša 15 %.

Slovenska podjetja lahko uveljavijo znižane davčne stopnje v skladu s podpisanim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (RS-MP, št. 12/04), ki določa, da za dividende, izplačane slovenskim podjetjem, davčna stopnja ne sme presegati 5 % od bruto zneska dividend, kadar je prejemnik družba, ki ima v lasti najmanj 25 % kapitalski delež (v ostalih primerih znaša davek po odbitku 15 %).

Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji (če so bile te dividende v Sloveniji vključene v davčno osnovo).

Obresti: 15 %
Davek po odbitku za obresti, ki jih domača družba izplača nerezidentom, znaša 15 %. Slovenska podjetja lahko uveljavijo znižane davčne stopnje v skladu s podpisanim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (RS-MP, št. 12/04), ki določa, da za obresti, izplačane slovenskim podjetjem, davčna stopnja ne sme presegati 5 % od bruto zneska obresti.

Plačani davek se lahko uveljavlja ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.

Dohodki iz pravic intelektualne in industrijske lastnine: 15 %
Davek po odbitku iz naslova plačila uporabe pravic intelektualne in industrijske lastnine (licenčnine, tantieme...) nerezidentom znaša 15 %.
Slovenska podjetja lahko uveljavijo znižane davčne stopnje v skladu s podpisanim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (RS-MP, št. 12/04), ki določa, da za licenčnine in tantieme, izplačane slovenskim podjetjem, davčna stopnja ne sme presegati 5 % ali 10 % od bruto zneska teh plačil (odvisno od vrste pravic iz intelektualne in industrijske lastnine).

5 % stopnja velja za avtorske pravice za znanstveno delo in pravice industrijske lastnine, 10 % stopnja pa velja za avtorske pravice za literarno in umetniško delo (vključno s filmi, TV in radiem). Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.

Plačila podpornih tehničnih storitev
Za storitve podpornih tehničnih storitev se plačuje 15 % davek po odbitku. Slovenska podjetja lahko ob izpolnjevanju pogojev uveljavljajo oprostitev v skladu s sklenjenim mednarodnim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja MP št. 12/04).

 

Davek na dodano vrednost (Podatok na dodanu vartist - PDV)

Davek na dodano vrednost se plačuje za dobave blaga in storitev.

Standardna stopnja znaša 20 %, znižana 14 % stopnja velja za nekatere kmetijske proizvode, 7 % stopnja velja za nekatere medicinske in farmacevtske izdelke. Za izvoz velja ničelna stopnja. Od leta 2022 so s standardno 20 % stopnjo obdavčene tudi elektronske storitve tujih ponudnikov.

Registracija – subjekti, ki opravljajo obdavčljive transakcije v okviru svoje poslovne dejavnosti morajo biti registrirani za DDV, če njihov letni promet presega 1 mio UAH.

Glavni davčni zakoni: Ukrajinski davčni zakonik

Davčni sporazumi: Ukrajina ima sklenjenih prek 76 davčnih sporazumov, med drugim s sporazum s Slovenijo (RS, št. 12/04).

Ukrajina je 23. 7. 2018 podpisala MLI (večstranska konvencija za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička, znana tudi kot multilateralni instrument - MLI) in ga ratificirala 8. 8. 2019. Za Ukrajino je MLI začel veljati 1. 12. 2019.

Od začetka uporabe s Slovenijo (od 1. 1. 2020 za davke po odbitku in od 1. 6. 2020 za druge davke), je treba pri uveljavljanju ugodnosti iz sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja upoštevati tudi spremembo uporabe posameznih določb sporazuma v skladu z MLI.


Koristne povezave:



Posodobljeno: december 2022



Preberite tudi: