Črna gora

Pregled gospodarskih gibanj v državi Črni gori

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 0,6 0,6 0,6 0,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 46++ 46
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 4,2 4,0 3,9 3,8
 BDP per capita (v EUR): 6.789 6.406 6.258 6.042
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 10,1 9,6 9,6 9,3
 BDP per capita (PPP, v EUR): 16.216 15.345 15.432 15.005
 Rast BDP (v %): 2,7 2,8 3,0 2,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): / 19,2 19,9 17,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,8 2,6 2,1 -0,3
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -2,2 -2,3 -2,2 -2,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 0,5 0,4 0,3 0,3
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,5 3,9 4,1 3,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 1,1 5,7 5,1 12,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / / 0,2
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 5,6+ 96,2 86,2
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 1,1+ 11,5 10,5
Stopnja tveganja države (op): / 50 48 48
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 42 51 48
  

Opombe:                                                                                                             

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   IMF/EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jan (posodobljeno april 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: IMF; WB; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2017 je imela Črna gora 3 % gospodarsko rast, BDP pa je dosegel 3,9 mlrd EUR. V letu 2018 se napoveduje 2,8 % gospodarska rast, v letu 2019 2,7 % in v letu 2020 2,2 % rast.


Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

 

 

 

 

 

 

 

 




Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2016 2017 2018*
Rast zasebne potrošnje 2,7 1,6 2,1
Rast javne potrošnje 1,0 -1,0 0,0
Rast investicij 29,9 19,9 8,9


(*) IMF napoved.


Vir: IMF; WB; Factiva, marec 2018.


 

Zunanja trgovina


Gibanje izvoza in uvoza

Zunanjetrgovinski primanjkljaj je v l. 2016 znašal 1,7 mlrd EUR, kar predstavlja 46,7 % BDP. V letu 2016 je Črna gora izvozila za 0,3 mlrd EUR, uvozila pa za 2,1 mlrd EUR blaga. Največ so izvažali aluminij, mineralna goriva, les in izdelke iz lesa, rude ter pijače. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2016 je bila Srbija, kamor so izvozili za 25,6 % celotnega izvoza. Sledijo Madžarska, BiH, Kitajska in Italija. Uvažali so največ električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, stroje, vozila ter izdelke iz železa in jekla. Srbija je najpomembnejši uvozni trg, od koder so v letu 2016 uvozili za 22,3 % celotnega uvoza. Drugi pomembni uvozni trgi so še Nemčija, Kitajska, Italija in BIH.

 


Črna gora - gibanje izvoza in uvoza blaga 2014 - 2019 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.
 

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2016 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2016  % od celote
Električna in elektronska oprema 10,6 Aluminij, izdelki iz aluminija 20,4
Mineralna goriva, olja 9,2 Mineralna goriva, olja 16,1
Stroji, jedrski reaktorji 7,7 Les in lesni izdelki 9,1
Vozila 6,6 Rude, žlindra in pepel 8,9
Izdelki iz železa in jekla 4,0 Pijače, kis 6,3
 
Vodilni uvozni trgi 2016 % od celote Vodilni izvozni trgi 2016 % od celote
Srbija 22,3 Srbija 25,6
Nemčija 10,5 Madžarska 10,9
Kitajska 9,0 BIH 8,3
Italija 7,4 Kitajska 5,9
BIH 5,5 Italija 5,4
Slovenija (9. mesto) 2,3 Slovenija (6. mesto) 4,7


Vir: Factiva; ITC, oktober 2017.

 
 

Tuje neposredne investicije


Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Črni Gori so v letu 2015 znašale 3,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala -2,7 %. Celotne izhodne TNI Črne Gore so v letu 2015 znašale 0,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 57,1 %.
 


Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 4,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Nemčija in Kanada. Največ investicij je na področju hotelirstva in turizma ter premoga, nafte in plina.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017
 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Italija 1.199,4
Nemčija 564,7
Kanada 308,1
Turčija 256,2
ZAE 249,3
Druge države 2.318,8
Skupaj 4.772,9
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Hoteli in turizem 1.706,9
Premog, nafta, plin 891,9
Obnovljivi viri energije 849,8
Nepremičnine 437,2
Transport 177,9
Drugi sektorji 750,8
Skupaj 4.772,9


 

 

Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo