Avstrija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Avstriji

Statistični indikatorji  za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 8,6 8,6 8,6 8,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 107 106
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 400,8 387,3 370,1 352,4
 BDP per capita (v EUR): 46.357 44.900 43.022 41.080
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 421,3 401,7 409,2 397,9
 BDP per capita (PPP, v EUR): 48.714 46.574 47.567 46.381
 Rast BDP (v %): 2,0 2,9 3,2 1,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,9 7,5 8,5 9,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,9 2,0 2,2 1,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -158,2 -150,1 -139,9 -128,2
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 156,3 149,3 138,7 128,6
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,3 4,9 5,9 2,2
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,7 3,0 5,7 3,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 16,0 20,2 12,2 -26,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 2.205,6+ 2.170,8 1.976,8
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 2.950,5+ 2.950,0 2.713,8
Stopnja tveganja države (op): / 18 15 14
Razred tveganja (op): / A A A
Enostavnost poslovanja**: / 22 19 18

 

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-nov (posodobljeno februar 2019). 
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2018.


BDP in struktura potrošnje


V letu 2017 je Avstrija zabeležila rast BDP v višini 3,2 % in BDP je znašal 370,1 mlrd EUR. V letu 2018 je napovedana 2,9 % rast, v letu 2019 naj bi rast znašala 2 %, v letu 2020 pa 1,6 %.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

 

 

 

 

 

 

 


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 1,5 1,8 1,7 1,5
Rast javne potrošnje 1,3 1,8 1,4 1,3
Rast investicij 5,0 3,9 2,4 1,5


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2018.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Vrednost izvoza blaga je v letu 2017 znašala 138,7 mlrd EUR, vrednost uvoza pa 139,9 mlrd EUR. Trgovinski primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 1,2 mlrd EUR. Največ je Avstrija v letu 2017 izvažala v Nemčijo in sicer 29 % od celotnega izvoza. Sledijo Italija, ZDA, Švica in Slovaška. Največ so izvažali stroje, električno in elektronsko opremo, vozila ter farmacevtske izdelke. Največ je Avstrija v letu 2017 uvozila iz Nemčije (41,3 % od celotnega uvoza), sledijo Italija, Švica, Češka in Nizozemska. V letu 2017 so največ uvozili, strojev, električne in elektronske opreme, vozil, mineralnih goriv ter plastičnih izdelkov.

 

Avstrija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 13,0 Stroji, jedrski reaktorji 17,7
Električna in elektronska oprema 11,6 Električna in elektronska oprema 12,4
Vozila 11,3 Vozila 9,3
Mineralna goriva, olja 6,9 Farmacevtski izdelki 5,4
Plastika in plastični izdelki 4,3 Plastika in plastični izdelki 4,6
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Nemčija 41,3 Nemčija 29,0
Italija 5,7 Italija 6,1
Švica 5,5 ZDA 6,1
Češka  4,4 Švica 5,1
Nizozemska 4,1 Slovaška 4,8
Slovenija (16. mesto) 1,5 Slovenija (13. mesto) 1,9
 

Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstriji so v letu 2016 znašale 184,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -11,3%. Celotne izhodne TNI Avstrije so v letu 2016 znašale 229,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -10,1%.

 

 Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstriji 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.

Vir: Factiva; ITC, september 2018.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 29,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledijo pa ji ZDA in Švica. Največ investicij je na področju avtomobilskih delov in komunikacij.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Nemčija 11.135,6
ZDA 3.022,0
Švica 2.082,4
Kanada 1.953,7
Italija 1.558,6
Druge države 9.321,6
Skupaj 29.073,9
 
 

Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Avtomobilski deli 4.126,4
Komunikacije 2.314,7
Finančne storitve 2.184,9
Transport 1.945,9
Ind. stroj. opr. in orodja 1.162,1
Drugi sektorji 17.340,0
Skupaj 29.073,9

 
 


 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo