Belgija

Gospodarske panoge Belgije


Oglejte si predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje
Gospodarstvo ter možnost vstopa na belgijski trg
Gospodarske panoge Belgije – Kibernetska varnost
Ostale perspektivne panoge na trgu
 

Gospodarstvo ter možnost vstopa na belgijski trg

Vpogled v trg

Belgija je dobro razvit in raznolik trg, ki se nahaja na stičišču Evrope. Država ima strateški geografski položaj, saj leži med Združenim kraljestvom, Nemčijo in Francijo, med tremi glavnimi evropskimi gospodarstvi.

Belgijsko gospodarstvo, ki ga poganjata industrijski in storitveni sektor, je močno izvozno usmerjeno in ima velik kemični in farmacevtski sektor.

Belgija ima enega najvišjih dohodkov na prebivalca v Evropi, z razmeroma uravnoteženo porazdelitvijo dohodka in posledično široko porazdeljeno kupno moč med prebivalci.

V belgijski prestolnici Bruselj, ki jo pogosto imenujejo »prestolnica Evrope«, je sedež EU in Organizacije Severnoatlantske zveze (NATO) ter stotine mednarodnih institucij, združenj in globalnih korporacij.

Belgija se je v letu 2022 uvrstila na 16. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.


Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 22 % BDP in zaposluje okoli 1/5 delovne sile. 

Glavne industrijske panoge so kovinska, avtomobilska, živilska, tekstilna, kemična in naftna industrija.

Med belgijskimi regijami obstajajo velike razlike. V Flandriji so uspeli razviti drugo največjo petrokemično industrijo na svetu, medtem ko je Valonija še sredi prestrukturiranja, po zaprtju premogovnikov in velikega števila jeklarn. v Bruslju prevladujejo področja telekomunikacij, razvoj programske opreme ter farmacevtska in avtomobilska industrija.

V letu 2022 je industrijska proizvodnja upadla za -0,7 %. V letu 2023 EIU napoveduje rast industrijske proizvodnje v višini 1,2 %, v letih 2024 in 2025 pa naj bi industrijska proizvodnja zrasla za 1,8 % in 1,9 %.

 

Tržni izzivi

Belgija je majhna država, vendar imajo njene regije Valonija, Flandrija in Bruselj različne gospodarske identitete in poslovne kulture.
olitične pristojnosti v Belgiji si delijo zvezna vlada, tri regije ter francoska in nemška jezikovna skupnost. Večina predpisov, ki vplivajo na poslovno okolje (davki, trg dela, energija), je nadzorovanih na zvezni ravni. Nasprotno pa se okoljski predpisi razvijajo večinoma na regionalni ravni.
 
EIU napoveduje, da se bo gospodarska aktivnost v Belgiji leta 2023 močno upočasnila. Gospodarsko rast bodo zavirale še vedno visoke cene energije in inflacija, ki bo bremenila kupno moč potrošnikov, zaostrovanje monetarne politike z močnim dvigom obrestnih mer in umirjeno zunanje povpraševanje.
 

Priložnosti na trgu 

  • Belgija ima odprt trg, ki je dobro povezan z glavnimi svetovnimi gospodarstvi. Je privlačen trg in lokacija za številne vlagatelje.  
  • Belgija privablja znatne naložbe v kemično industrijo, transport in logistiko, strojno industrijo, okoljske tehnologije, v predelavo in pakiranje hrane, zdravstvo, IKT in tekstilno industrijo. 
  • Trg je zelo zrel trg, zato ponuja le omejene možnosti za novo rast. Trg trajnih potrošnih dobrin je v veliki meri nasičen in ga poganjajo predvsem nakupi nadomestnih predmetov in nove tehnologije. Vendar je Belgija trg z visokim dohodkom. BDP na prebivalca je leta 2022 znašal 47.308 EUR. 
  • Belgijska prometna infrastruktura, zlasti njena pristanišča, ponujajo enostaven dostop do drugih delov sveta in iz njih. 
  • V državi imajo sedež številne mednarodne organizacije, zato Belgija ponuja tudi priložnosti za posebne projekte.   


Vstop na trg 

  • Tuja podjetja lahko vstopijo na belgijski trg prek uvoznikov, distributerjev, trgovcev na debelo ali specializiranih trgovcev na drobno, odvisno od njihovih izdelkov in velikosti podjetja. 
  • Za uspešen vstop na trg je pomembna osredotočenost na inovacije, kakovost in konkurenčne cene. 



Gospodarske panoge Belgije – Kibernetska varnost

Rešitve kibernetske varnosti so varnostni ukrepi, namenjeni zmanjšanju tveganja prekinitev ali nepooblaščenega dostopa do sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT).

Pandemija je močno vplivala na belgijski trg kibernetske varnosti Prišlo je do velikega povečanja dela na daljavo in prehoda v oblak, kar je predstavljalo priložnost za razmah kibernetskega kriminala. Po podatkih Proximusa, največjega belgijskega sistemskega integratorja in nekdanjega nacionalnega telekomunikacijskega operaterja, je vsako tretje MSP in 2 od 3 velikih podjetij v Belgiji leta 2021 doživelo kibernetski napad.

 
Cilji belgijske strategije kibernetske varnosti

Cilj belgijske strategije kibernetske varnosti 2021 je, da Belgija postane ena najmanj ranljivih držav v EU glede kibernetske varnosti. 

Prednostne naloge Centra za kibernetsko varnost Belgije v zvezi s kibernetsko varnostjo vključujejo:
 

  • krepitev in povečevanje zaupanja v digitalno okolje z javnimi in zasebnimi naložbami v digitalno infrastrukturo
  • spodbujanje ozaveščenosti o kibernetski varnosti s kampanjo in vzpostavitvijo informacijskih virov
  • zaščita organizacij vitalnih interesov pred vsemi kibernetskimi grožnjami z vzpostavitvijo sistema zgodnjega opozarjanja
  • skupno skladišče informacij
  • platforma sektorskih organov za kibernetsko varnost, zasnovana za optimizacijo upravljanja skupnih informacij o kibernetski varnosti za organizacije vitalnega interesa
  • odzivanje na kibernetske grožnje z vlaganjem v hitro prepoznavanje groženj, vključno z izboljšanim javnim, zasebnim in akademskim sodelovanjem. 

Napovedi trga 

  • Sprejetje kibernetske varnosti se bo v prihodnjih letih v Belgiji razširilo zaradi povečanega prodora interneta v državi.
  • Analitiki Mordor Intelligence napovedujejo, da bo belgijski trg kibernetske varnosti v obdobju 2023-2027 zabeležil 11,14 % povprečno letno rast.
  • Do sedaj je bila kibernetska varnost predvsem odgovornost IT oddelkov, zdaj pa postaja vse pomembnejša komponenta strateškega načrtovanja na najvišji ravni.
  • Ključna težava pri vse pogostejših kibernetskih napadih je pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov za kibernetsko varnost v številnih podjetjih.  

 
Konkurenti na trgu

Belgijski trg kibernetske varnosti je zaradi več globalnih in lokalnih igralcev zelo konkurenčen. Konkurenti na trgu vidijo strateška partnerstva, lansiranje izdelkov in prevzeme kot donosno pot do širjenja svojega tržnega deleža. Poleg tega več globalnih in lokalnih ponudnikov kibernetske varnosti, v Belgiji širi svojo prisotnost.

Skupina RHEA sodeluje z IDELUX pri vzpostavitvi novega evropskega centra odličnosti za kibernetsko varnost v industrijskem parku Galaxia v Transinnu v Belgiji. Center, ki je prejel 20 mio EUR lastniških naložb, bo začel delovati do konca leta 2023 in bo zagotavljal celovite storitve kibernetske varnosti in stalno kibernetsko zaščito podjetjem iz različnih sektorjev, vključno z vlado, institucijami, obrambo in komercialo.

Največji konkurenti na trgu:

  • IBM Corporation
  • Cisco Systems, Inc
  • Thales
  • Sweepatic
  • RHEA Group
  • Palo Alto Networks
  • Fujitsu
  • Dell Inc.
  • Check Point Software Technologies Ltd.  
  •  

Najbolj perspektivni segmenti za tuja podjetja na področju kibernetske varnosti:

  • integracija sistemov
  • enotno upravljanje varnosti
  • programska oprema
  • storitve obnovitve računalnika po vdoru
  • storitve namestitve programske opreme
  • storitve računalniškega programiranja
  • storitve oblikovanja sistemske integracije
  • storitve oblikovanja računalniških sistemov
  • storitve upravljanja računalniških sistemov in zmogljivosti za obdelavo podatkov 


Ostale perspektivne panoge na trgu

Medicinska oprema 

Belgija proizvede manj kot 10 % medicinske opreme, ki jo porabi. Trg je zato odprt za tuje dobavitelje, med katerimi prevladujejo dobavitelji iz ZDA, Nemčije, Francije in Združenega kraljestva.

Belgijski trg medicinske opreme je leta 2022 ocenjen na 3,2 mlrd EUR. Po podatkih Fitch Solutions naj bi trg medicinske opreme v Belgiji do leta 2026 rasel po 5,1 % povprečni letni stopnji.
 
V naslednjih nekaj letih naj bi v Belgiji uvedli pomembne ukrepe za nadaljnje izboljšanje kakovosti oskrbe in učinkovitosti zdravstvenega sistema. Mednje sodijo reforma bolnišničnih zdravstvenih struktur ter projektov integrirane oskrbe, razvoj nacionalnega zdravstvenega raziskovalnega sistema, reforma nacionalnega seznama pristojbin in izvajanje novega zakona o kakovosti prakse v skrbi za zdravje.
 
Covid 19 je močno vplival na uporabo medicinske programske opreme, tele-medicine, e-zdravja in m-zdravja. Uspeh m-zdravja je povzročil pravni okvir, ki omogoča povračilo stroškov za vse mobilne zdravstvene aplikacije, od preventive do diagnoze in poznejše oskrbe, pod pogojem, da izpolnjujejo določene standarde, kot sta oznaka CE in zasebnost.
 
Da bi uresničili polni potencial e-zdravja in m-zdravja, je celoten zdravstveni ekosistem v procesu reforme.
Hitri prenosi podatkov med vsemi deležniki, kot so bolnišnice, pacienti, javni organi, raziskovalni inštituti in industrija, podprti z učinkovitim regulativnim okvirom, lahko pripomorejo k učinkoviti uporabi velikih podatkov. Popolnoma obveščena zdravstvena mreža zagotavlja boljšo komunikacijo in učinkovito odločanje. Čeprav so e-recepti in elektronski zapisi že uvedeni, še vedno obstaja potreba po interoperabilnosti, ki bi ponudnikom zdravstvenega varstva omogočila izmenjavo podatkov o pacientih.
 
Veliko povpraševanje je tudi po inovativnih tehnologijah in opremi, ki lahko pomaga zmanjšati stroške, po diagnostičnih izdelkih za odkrivanje kroničnih bolezni v zgodnjih fazah, ortopedskih izdelkih in izdelkih za nego na domu.

 

Viri:

  • Factiva
  • EIU
  • Fitch Solutions
  • Statistični urad RS
  • Mordor Intelligence 

 
Posodobljeno: maj 2023

 
Poglejte si tudi: