Črna gora

Gospodarske panoge Črne gore

Gospodarstvo

Črna gora je majhna, novo nastala država. Po sprejetju neodvisnosti leta 2006 ima ločeno gospodarstvo od Srbije, svojo centralno banko, svojo valuto evro in upravlja svoj proračun. Po letu 2006 se je Črna gora začela samostojno vključevati v mednarodne finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj. Januarja 2007 se je pridružila Svetovni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu, decembra 2011 pa je postala 156. članica Svetovne trgovinske organizacije.

Gospodarstvo Črne gore se počasi preoblikuje v tržno. Od začetka privatizacije 1991 do danes je bilo privatiziranih približno 90 % podjetij v lasti države.Črna gora je privatizirala proizvodnjo aluminija KAP in tudi večino finančnega sektorja. Gospodarstvo je v veliki meri odvisno od turizma in izvoza kovin. Turistični sektor predstavlja približno 20 % BDP. Vsako leto Črno goro obišče trikrat več turistov, kot ima država prebivalcev. Ob obali Črne gore gradijo nove luksuzne turistične komplekse, sektor pa privablja številne tuje investitorje. Poleg turizma sta v državi pomembna še energetski sektor in kmetijstvo.
 

Struktura BDP

Kmetijski sektor zaposluje 8,3 % aktivnega prebivalstva, industrija 21,2 % in storitveni sektor 70,5 %.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor Črne gore predstavlja 20 % BDP in zaposluje 21,2 % aktivnega prebivalstva. Glavne industrijske panoge so industrija jekla in aluminija, proizvodnja široko potrošnih izdelkov, živilska industrija ter logistika in transport.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na črnogorskem trgu:

 

IKT - telekomunikacije

Črnogorski trg telekomunikacij je relativno majhen in precej nasičen, zato je le malo možnosti za vstop novih in rast obstoječih konkurentov. Po podatkih nacionalnega telekomunikacijskega regulatorja EKIP se je število naročnikov mobilnih storitev v Črni gori konec maja 2017 povečalo na 1.018.206, kar je za 2,9 % več kot leto poprej.
 
Stopnja penetracije mobilnih telefonov v Črni gori je konec maja 2017 znašala 164,2 %, kar je več kot aprila 2017, ko je znašala 161,8 %, število naročnikov pa je doseglo 1.006.448. Črna gora, ki ima približno 620.000 prebivalcev, ima v mobilnem segmentu dejavne tri družbe; Telenor, Crnogorski Telekom in M: tel. Največji tržni delež je imel konec maja 2017 Telenor, 36 % delež vseh naročnikov.
 

Tržni deleži mobilnih operaterjev maja 2017 

Operater Število naročnikov Tržni delež
Telenor 367.326 36,1 %
Crnogorski Telekom 354.404 35,8 %
M:Tel 296.476 29,1 %

 

Število naročnikov fiksnih povezav je v Črni gori konec maja 2017 znašalo 148.467, kar je 2,16 % manj kot leto prej. Največ naročnikov je imel Crnogorski Telekom (130.851), sledijo M:tel (13.615), Telemach (2.661) in Telenor (1.340).
 
Število širokopasovnih povezav je maja 2017 doseglo 127.727, od tega jih je ADSL 57.876, kabelskih 40.907, FTTx 20.160, Wi-Fi 5.457 in WiMax 3.327. Število naročnikov na TV kanale je maja 2017 doseglo 197.8429 (196.049 jih je bilo aprila 2017 in 168.138 maja 2016).
 
V letu 2016 so se naložbe v mobilno omrežje v državi več kot potrojile in so znašale 51 mio EUR, v letu 2015 pa 14 mio EUR. Skupne naložbe telekomunikacijskih podjetij v Črni gori so v letu 2016 dosegle rekordno vrednost 117 mio EUR, kar je približno polovica letnih prihodkov celotnega sektorja. Naložbe v avdiovizualno vsebino so znašale 22 mio EUR, naložbe v storitve interneta 20 mio EUR, naložbe v fiksno telefonijo pa 12 mio EUR. V letu 2017 naj bi naložbe v razvoj mobilnih omrežij presegle 50 mio EUR, kar bo izboljšalo dostop do omrežij 4G in FTTX.

Črna gora je glede uporabe interneta na dnu lestvice držav jadranske regije. Internet uporablja le 65 % ali 404.000 uporabnikov, kar je 11 % manj od evropskega povprečja, ki znaša 76 %. Na vrhu lestvice je Kosovo (81 %), sledijo Hrvaška (75 %), Slovenija (73 %), Makedonija (70 %), BIH (69 %) in Srbija (65 %).

Prebivalci Črne gore so največji uporabniki socialnih omrežij v regiji. Število aktivnih uporabnikov glede na celotno prebivalstvo znaša 56 % ali 350.000 uporabnikov. Facebook uporablja 69 % prebivalstva. S tem je Črna gora precej nad evropskim povprečjem, ki znaša 49 %. Nad povprečjem sta tudi Makedonija (53 %) in Kosovo (51 %). Hrvaška sledi s 47 %, Slovenija s 46 % ter BIH s 45 %. Na dnu lestvice je Srbija s 39 %.

 


Vir: Factiva, avgust 2017.



Turizem

Po napovedih The World Travel & Tourism Council (WTTC) naj bi se prispevek črnogorskega turizma v državnemu BDP v letu 2017 povečal za 6,7 % na 449,5 mio EUR. V letu 2016 je turistični sektor Črne gore neposredno prispeval 421,2 mio EUR ali 11 % državnega BDP.
 
Celoten prispevek turistične industrije v črnogorsko gospodarstvo, vključno z učinki naložb, dobavnimi verigami in indukcijskimi učinki prihodkov, je leta 2016 znašal 846,4 mio EUR ali 22,1 % BDP. Po napovedih naj bi se leta 2017 povečal za 6,3 % na 900 mio EUR.
 
Leta 2027 naj bi se neposredni prispevek turističnega sektorja k državnemu BDP povečal za 6,1 % na 810,9 mio EUR ali 15,3 % BDP, medtem ko naj bi se skupni prispevek povečal za 6,3 % na 1,7 mlrd EUR ali 31,2 % BDP.
 
V letu 2016 je bilo v turističnem sektorju Črne gore zaposlenih okoli 12.000 ljudi. V letu 2017 naj bi se število delovnih mest v sektorju povečalo za 3,8 % na 12.500, kar predstavlja 6,7 % vseh zaposlenih v državi. Po napovedih naj bi število delovnih mest v turizmu v letu 2027 doseglo 18.000, kar predstavlja 3,5 % rast v prihodnjih 10 letih.
 
Investicijskih naložb v turistični sektor Črne gore je bilo v letu 2016 za 263,6 mio EUR. Po napovedih naj bi se investicije v sektor v letu 2017 povečale za 7,6 % ter v naslednjih desetih letih za 6,9 %. V letu 2027 naj bi naložbe v turizem dosegle 551,5 mio EUR.
 
V letu 2016 se je število tujih turistov v Črni gori povečalo za 6,6 % na 1,66 mio. Skupno število turistov se je v letu 2016 povečalo za 5,9 % na 1,8 mio. Število nočitev je v letu 2016 doseglo 11,3 mio, kar je 1,8 % več leta 2015.

 


Vir: Factiva, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo 

Poslovanje