Estonija

Gospodarske panoge Estonije

Gospodarstvo

Estonija, ki je od leta 2004 članica EU, ima sodobno tržno gospodarstvo in eno od višjih ravni dohodkov na prebivalca v Srednji Evropi in Baltski regiji. Njeno gospodarstvo je močno odvisno od trgovine in občutljivo na tuja nihanja. Uspešne vladne politike so bile usmerjene v prosto trgovino, napredno gospodarstvo in zdravo fiskalno politiko. To je privedlo do uravnoteženega proračuna in najnižjega deleža dolga v BDP v EU. Estonsko gospodarstvo ima močno razvita sektorja elektronike in telekomunikacij ter vzpostavljene močne trgovinske vezi s Finsko, Švedsko, Nemčijo in Rusijo. V Estoniji primanjkuje delovne sile, tako nekvalificirane kot visoko kvalificirane, čeprav je vlada spremenila zakon o priseljevanju, ki omogoča lažje zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev in povišala plače, ki presegajo povečanje produktivnosti. Velik poudarek daje Estonija inovacijam za zagon tehnologij in e-poslovanja.
 

Struktura BDP

Kmetijski sektor prispeva 3 % BDP in zaposluje 3,1 % aktivnega prebivalstva.

Industrijski sektor zaposluje dobro petino estonskih delavcev in prispeva 29 % BDP. Glavne industrijske panoge so živilska industrija (predvsem mlečni proizvodi in predelava mesa), ki predstavlja 15 % industrijske proizvodnje, elektronika in IT, ter kemična in lesna industrija.

Najbolj je razvit storitveni sektor, še posebej transport in logistika, biotehnologija in finančne storitve. Storitveni sektor predstavlja 68 % BDB in zaposluje 76,7 % estonskega prebivalstva. Estonija je zelo napredna na področju e-poslovanja in razvoja interneta, zato jo celo poimenujejo z vzdevkom E-stonia.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Estonski industrijski sektor predstavlja 29 % BDP in zaposluje 20,2 % aktivnega prebivalstva. Glavne industrijske panoge so živilska industrija, ki predstavlja 15 % celotne industrije, elektronika in IT, ter kemična in lesna industrija.

V letu 2017 je industrijska proizvodnja zrasla za 7,7 %. Po napovedih naj bi industrijska proizvodnja v letu 2018 zrasla za 5,5 %, v letu 2019 za 5,7 % in v letu 2020 za 5 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na estonskem trgu:

 

Transport

Estonija ima dobro razvito transportno infrastrukturo. Zaradi visoke konkurence so lokalne logistične in transportne družbe dosegle zahodne standarde v storitvah in kakovosti ter imajo velik transportni potencial. Operativne storitve večinoma zagotavljajo zasebna podjetja, prav tako pomorski promet, medkrajevni avtobusni promet, zračni promet in večino železniškega prometa. 

Glavna nacionalna prevozna podjetja so:

  • AS Tallinna Lennujaam (Talin Airport Ltd)
  • AS Tallinna Sadam (Port of Tallinn)
  • AS Elektriraudtee (Električne železnice)
  • AS Eesti Raudtee (Estonske železnice, ki upravljajo večino javnih železniških infrastruktur Estonije).

Po podatkih estonskega statističnega urada je bilo konec leta 2017 v Estoniji 16.605 km nacionalnih cest. Celotna dolžina estonskih železnic je znašala 2.141 km, od tega je 916 km proge javnih železnic. 132 km estonskih železnic je elektrificiranih.

V letu 2017 so estonska prevozna podjetja prepeljala skupno 208,3 mio potnikov, od tega 91 % po cesti, 5 % po morju, 4 % po železnici in 0,5 % po zraku. Estonska prevozna podjetja so v letu 2017 prepeljala skupno 56,4 mio ton blaga, od tega več kot polovico po cesti in skoraj polovico po železnici.

Estonska cestna tovorna vozila so leta 2017 prepeljala 29 mio ton blaga, kar je za 16 % manj kot leta 2016. Obseg prepeljanega tovora po železnici je bil leta 2017 za 7 % večji kot leto poprej in je znašal 27,3 mio ton.

Estonska letališča so v letu 2017 prepeljala 2,7 mio potnikov, kar je za 2 % več kot leta 2016. V primerjavi z letom 2016 so se tovorne in poštne storitve prek letališč zmanjšale za skoraj petino in so znašale 11.300 ton. Tovorni prevoz se je zmanjšal za 23 %, poštni promet pa se je povečal za 11 %.

V letu 2017 se je v Estonijo s potniškimi ladjami pripeljalo 592.300 potnikov, kar je skoraj petino več kot leto prej. Estonska pristanišča so v letu 2017 obdelala 34,8 mio ton blaga, kar je za 3 % več kot leto prej.
 

Največja podjetja na področju letalskega transporta v Estoniji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Magnetic Mro As 44,03
Tallinna Lennujaam AS 35,35
Regional Jet Ou 34,05
Lennuliiklusteeninduse AS 20,31
Panaviatic As 11,62
Avies As 5,88
Universe Jet Alliance Ou 2,90

 

Največja podjetja na področju pomorskega transporta v Estoniji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Tallink Grupp AS 884,92
Tallinna Sadam AS 111,00
Dbt As 42,10
Alfons Hakans As 30,65
Vainamere Liinid Ou 28,31
Ts Laevad Ou 27,95
Saaremaa Laevakompanii As 24,78

 

Največja podjetja na področju kopenskega transporta v Estoniji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
EVR Cargo A/S 103,61
Tallinna Linnatranspordi AS 55,76
Dhl Estonia As 50,20
Dbt As 42,10
Railtransunion Ou 32,15
Alfons Hakans As 30,65
Cf&S Estonia As 30,01



Vir: Factiva, oktober 2018.

IKT - telekomunikacije

Estonija ima enega najnaprednejših mobilnih trgov v Evropi, predvsem zaradi precejšnjih investicij operaterjev mobilne telefonije Telia, Elisa in Tele2. Trg ima učinkovito konkurenco, čeprav sektor MVNO ostaja nerazvit. Številne investicije operaterjev v tehnologije HSPA in LTE so omogočile razvoj vse večjega sektorja mobilnih širokopasovnih povezav. Uvedba storitev LTE-A je omogočila vrsto novih mobilnih podatkovnih storitev in aplikacij in postavila Estonijo na vrh lestvice razvoja teh storitev v regiji. Operaterji se ukvarjajo s poskusi 5G, kar bo v prihodnjih letih omogočilo še nadaljnjo rast prihodkov, ko bodo po letu 2020 storitve postale tudi komercialno dostopne.
 
Država ima tudi eno najvišjih stopenj penetracije širokopasovnih povezav v Evropi, ki jo podpira celovita infrastruktura DSL ter širok doseg kabelskih in optičnih omrežij. Visoka širokopasovna penetracija je omogočila razvoj e -gospodarstva Estonije pri uvedbi različnih storitev, kot so e-trgovina, e-uprava, e-izobraževanje in e-zdravje.
 
Uporaba mobilnega interneta se iz leta v leto povečuje. V primerjavi z letom 2014, ko je le nekaj več kot polovica gospodinjstev z internetno povezavo uporabljala mobilni internet, se je do konca leta 2017 ta delež povečal na 82 %. V letu 2017 je 95 % estonskih podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi uporabljalo internet.
 
Estonci na internetu največ uporabljajo spletne bančne storitve, berejo medijske publikacije in uporabljajo e-pošto. V letu 2017 je vsaj 9 od 10 uporabnikov interneta uporabljalo internet za te namene. V zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljena tudi ponudba in uporaba storitev delitve prevoza (npr. Taxify, Uber) in nastanitev (npr. Airbnb.com). 58 % Estoncev kupuje izdelke in storitve preko spleta, od tega so najpomembnejše storitve potovanj in nastanitev, ter vstopnice za koncerte, kino, gledališča in druge prireditve. Izdelke ali storitve Estonci večinoma naročajo od estonskih ponudnikov, nekaj tudi od ponudnikov iz drugih držav EU. Le manjši delež kupuje izdelke preko spleta iz držav izven EU.

Zaradi razvoja pametnih tehnologij je na estonskem trgu vedno večje povpraševanje po delavcih, ki so digitalno pismeni. Leta 2017 so IKT strokovnjaki delali pri 15 % estonskih podjetjih in 8 % podjetij je imelo težave pri njihovem zaposlovanju. Ker je uporaba informacijske opreme neločljiv del vsakdanjega življenja, je nenehno izboljševanje IT spretnosti postalo neizogibno. Desetina estonskih podjetij je v letu 2017 usposabljala svoje zaposlene na tem področju.

Glede na prodajo blaga in storitev prek interneta je Estonija uvrščena na sredino lestvice med državami EU. Leta 2017 je 16 % estonskih podjetij prodajalo svoje blago ali storitve prek spletnih strani ali aplikacij. Izdelki so bili v glavnem prodani na lokalnem trgu. Le 7 % podjetij, ki so prodajala svoje izdelke prek spletnih mest ali aplikacij, jih je prodajalo v države EU, 3 % pa zunaj EU.
 

Največja podjetja na področju telekomunikacijskih storitev v Estoniji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Elion Ettevõtted AS 230,57
AS EMT 197,77
Elisa Eesti AS 111,49
Tele2 Eesti As 69,38
Tv Play Baltics As 34,62
Top Connect Ou 18,94
Nord Connect Ou 14,82
 

Vir: Factiva, oktober 2018.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje