Finska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Finski

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 5,6 5,5 5,5 5,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 18 18
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 238,0 229,9 223,7 215,4
 BDP per capita (v EUR): 42.797 41.475 40.502 39.150
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 223,9 213,9 219,1 215,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 40.258 38.583 39.673 39.084
 Rast BDP (v %): 1,8 2,3 2,8 2,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,6 7,8 8,6 8,9
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,8 1,2 0,8 0,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -66,9 -63,4 -57,8 -52,4
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 70,6 66,2 59,9 53,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,5 3,9 7,5 3,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,5 4,2 3,5 5,6
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 11,3 9,2 9,6 4,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 79,6+ 85,4 52,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 68,4+ 68,2 71,9
Stopnja tveganja države (op): / 16 15 15
Razred tveganja (op): / A A A
Enostavnost poslovanja**: / 13 13 12


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt (posodobljeno januar 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.

 
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2013

 

Vir: EIU; Factiva, september 2018.

 

BDP in struktura potrošnje

Finska ima visoko razvito gospodarstvo in se lahko primerja z najbolj razvitimi evropskimi državami. V letu 2017 je BDP zrasel za 2,8 % in dosegel 223,7 mlrd EUR. V letu 2018 naj bi BDP zrasel za 2,3 %, v letih 2019 in 2020 pa naj bi dosegel 1,8 %  in 1,9 % rast.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



 













 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 1,3 1,7 1,8 1,9
Rast javne potrošnje -0,5 0,9 0,9 0,7
Rast investicij 4,0 5,9 3,5 3,8


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2018.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Finska je v letu 2017 izvozila za 59,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 57,8 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 2,1 mlrd EUR, kar predstavlja 0,9 % BDP. Za Finsko so najpomembnejši izvozni in uvozni trgi države EU. Največ je Finska v letu 2017 izvozila v Nemčijo (14 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, Nizozemska, ZDA in Rusija. Največ so izvozili strojev, papirja in kartona, električne in elektronske opreme, mineralnih goriv ter vozil. Uvažali so v letu 2017 največ iz Nemčije (15,2 % od celotnega uvoza), Rusije, Švedske, Kitajske in Nizozemske.
 

Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 13,5 Stroji, jedrski reaktorji 12,7
Stroji, jedrski reaktorji 12,1 Papir in karton 11,9
Električna in elektronska oprema 9,5 Električna in elektronska oprema 8,5
Vozila 9,0 Mineralna goriva, olja 7,9
Blago široke potrošnje 5,1 Vozila 7,1
 
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Nemčija 15,2 Nemčija 14,0
Rusija 13,1 Švedska 10,2
Švedska 10,9 Nizozemska 6,7
Kitajska 7,3 ZDA 6,5
Nizozemska 4,6 Rusija 5,6
Slovenija (45. mesto) 0,2 Slovenija (65. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2016 znašale 72,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -3,1%. Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2016 znašale 100,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -8,6%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 22,4 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Švedska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij ter programske opreme in IT storitev.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 3.132,3
Švedska 2.953,3
Nemčija 2.649,5
Združeno kraljestvo 1.906,8
Rusija 1.624,3
Druge države 10.100,7
Skupaj 22.366,7
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Komunikacije 2.488,4
Progr. opr. in IT storitve 2.086,2
Kovine 2.077,2
Transport 1.842,3
Finančne storitve 1.507,1
Drugi sektorji 12.365,4
Skupaj 22.366,7

 

 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.



Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo