Grčija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Grčiji

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 11,1 11,1 11,2 11,2
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 83 84
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 186,2 181,3 177,2 173,4
 BDP per capita (v EUR): 16.733 16.273 15.876 15.505
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 268,8 256,5 264,1 259,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 24.167 23.025 23.664 23.207
 Rast BDP (v %): 1,9 1,8 1,3 -0,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 18,9 20,0 21,5 23,6
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,3 0,7 1,1 0,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -55,3 -52,3 -46,3 -40,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 31,4 29,8 27,9 24,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 5,6 7,1 6,9 -1,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,3 5,6 7,5 1,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 3,3 3,6 3,5 2,8
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 72,7+ 88,5 108,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 175,9+ 172,5 100,6
Stopnja tveganja države (op): / 44 46 49
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 67 61 58


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt (posodobljeno januar 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2018.


BDP in struktura potrošnje

BDP je v letu 2017 dosegel 1,3 % rast in je znašal 177,2 mlrd EUR. V letu 2018 je napovedana 1,8 % rast, v letih 2019 in 2020 pa 1,9 % in 1,8 % rast BDP. 
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

 
  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 0,2 1,0 1,3 1,5
Rast javne potrošnje -1,2 1,0 1,0 1,0
Rast investicij 9,5 6,0 5,0 4,0

 

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2018.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je Grčija izvozila za 27,9 mlrd EUR, uvozila pa za 46,3 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj pri blagovni menjavi je znašal 18,4 mlrd EUR, kar je 10,4 % BDP. Največ so izvažali mineralna goriva, aluminij, stroje in farmacevtske izdelke. Vodilni izvozni trg je Italija, kamor so v letu 2017 izvozili 10,6 % od celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, Turčija, Ciper in Bolgarija. V uvozu so v ospredju mineralna goriva, strojna oprema, plovila, farmacevtski izdelki ter električna in elektronska oprema. Največ je Grčija uvažala iz Nemčije (10,4 % od celotnega uvoza), Italije, Rusije, Južne Koreje in Iraka.
 

Grčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 24,3 Mineralna goriva, olja 31,1
Stroji, jedrski reaktorji 6,9 Aluminij, izdelki iz aluminija 5,6
Ladje, čolni 6,1 Stroji, jedrski reaktorji 4,6
Farmacevtski izdelki 5,8 Farmacevtski izdelki 4,1
Električna in elektronska oprema 5,0 Plastika in plastični izdelki 3,9
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Nemčija 10,4 Italija 10,6
Italija 8,1 Nemčija 7,1
Rusija 6,8 Turčija 6,8
Južna Koreja 6,3 Ciper 6,5
Irak 6,3 Bolgarija 4,9
Slovenija (34. mesto) 0,4 Slovenija (30. mesto) 0,7

 

Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Grčiji so v letu 2016 znašale 22,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -0,9%. Celotne izhodne TNI Grčije so v letu 2016 znašale 17,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -19,1%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Grčiji 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
 

Struktura tujih neposrednih investicij 


V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 21,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Nemčija in ZDA. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije ter premoga, nafte in plina.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018 
 
Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Italija 4.527,6
Nemčija 2.809,3
ZDA 2.252,6
Španija 2.068,4
Združeno kraljestvo 1.998,7
Druge države 7.497,2
Skupaj 21.153,9
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Obnovljivi viri energije 8.019,9
Premog, nafta, plin 2.464,4
Finančne storitve 1.729,8
Poslovne storitve 1.408,4
Komunikacije 1.293,9
Drugi sektorji 6.237,6
Skupaj 21.153,9
 

 

 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo