Hrvaška

Gospodarske panoge Hrvaške

Gospodarstvo

Kmetijski sektor predstavlja 4 % BDP, zaposluje pa okoli 2 % aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski pridelki so pšenica, koruza, sladkorna pesa, sadje, vino in olivno olje.

Najpomembnejše industrijske panoge so tekstilna, lesna, kovinska (aluminij) in živilska industrija. Več kot tretjino hrvaškega ozemlja pokrivajo gozdovi, zato je lesna industrija ena izmed temeljnih sektorjev gospodarstva. Država ima omejene vire rudnin. Industrijski sektor predstavlja 26 % BDP in zaposluje preko 27 % vsega aktivnega prebivalstva.

Storitveni sektor prispeva 70 % BDP in zaposluje preko 70 % aktivnega prebivalstva. V storitvenem sektorju je najpomembnejši turizem, ki je v polnem razcvetu. Hrvaško je v letu 2017 obiskalo 18,5 mio turistov. Po napovedih bo sektor v prihodnjih letih doživel veliko rast, saj država veliko vlaga v razvoj moderne infrastrukture.
 

Struktura BDP

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Hrvaški industrijski sektor predstavlja 26 % BDP in zaposluje 27,6 % vsega aktivnega prebivalstva. Najpomembnejše industrijske panoge so tekstilna, lesna, kovinska in živilska industrija. Več kot tretjino hrvaškega ozemlja pokrivajo gozdovi, zato je lesna industrija ena izmed temeljnih sektorjev. Ostali pomembni sektorji so še kemična, strojna in papirna industrija, industrija gradbenega materiala, ladjedelništvo in naftna industrija.

Hrvaška je v letu 2017 beležila 1,4 % rast industrijske proizvodnje. Ta naj bi v letu 2018 zrasla za 2 %, v letih 2019 in 2020 pa za 2,8 % in 2 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na hrvaškem trgu:

 

Turizem 

Hrvaška turistična industrija je v razcvetu. Prihodi mednarodnih turistov se neprestano povečujejo in čeprav je trg še vedno močno odvisen od prihodov z regionalnih trgov, zlasti držav srednje in vzhodne Evrope, Hrvaška postaja vse bolj priljubljena turistična dežela za potnike z glavnih trgov azijsko-pacifiških regij, vključno z Južno Korejo in Kitajsko.

Vstop Hrvaške v EU je poenostavil dostop v državo tako za turiste, kot tudi za potencialne vlagatelje in Hrvaška že lahko konkurira večjim turističnim trgom v regiji. Prizadevanja za ozaveščanje o številnih znamenitostih Hrvaške ter širitev domačih in regionalnih transportnih povezav pospešujejo rast turistične industrije. Analitiki napovedujejo, da se bodo v letu 2018 mednarodni prihodi v državo povečali za 8,2 % in dosegli skupno 16,8 mio. Turizem prispeva velik delež hrvaškemu BDP, zato ima industrija tudi znatno podporo vlade. Ta je sprejela vrsto podpornih ukrepov, kot so odprava vizumskih omejitev, širitev prometne infrastrukture in naložbe v razširjene marketinške akcije. Po napovedih analitikov se bo število prihodov turistov na Hrvaško v prihodnjih petih letih povečevalo po 7,8 % povprečni stopnji rasti in v letu 2022 doseglo 22,7 mio.

Hrvaški turistični sektor je v letu 2017 ustvaril prihodke v višini 9,5 mlrd EUR. Število turistov se je medletno povečalo za 13 % na več kot 17 mio, število nočitev pa za 11 %, na 86 mio. Največje turistične družbe, ki so v letu 2017 ustvarjale prihodke v sektorju, so Valamar Riviera, Plava Laguna in Maistra, Arena Hospitality Group in Solaris.

Prihodki od obiskov tujih turistov so v prvi polovici leta 2018 dosegli 3 mlrd EUR, kar pomeni 10 % povečanje v primerjavi s prvim polletjem 2017. Samo v Q2 2018 so prihodki znašali 2,6 mlrd EUR, kar je 9 % več kot leto prej, turistični sektor pa je ustvaril 19,7 % BDP, kar je za 1,6 % več kot leto poprej. Prenočitve so presegle 100 mio.

Investicij v hrvaški turistični sektor je bilo v letu 2018 za približno 1 mrd EUR. V zasebnem sektorju je bilo realiziranih okoli 630 mio EUR investicij, kar je 15 % več kot leta 2017 in 40 % več kot v letu 2016. Po sprejetju nove uredbe, ki bo namenjena aktiviranju zapuščenih državnih sredstev, razvoju otokov in infrastrukture, pa se pričakujejo še nove investicije. Turizem je v hrvaški proračun v letu 2017 prispeval 19,6 % BDP.
 

Največja podjetja na področju hotelirskega sektorja na Hrvaškem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Valamar Riviera d.d. 256,32
Plava Laguna d.d. Porec 156,10
HUP-Zagreb d.d. 55,31
Jadranski Luksuzni Hoteli d.d. 52,56
Jadranka d.d. 51,76
Solaris d.d. 49,80
Liburnia Riviera Hoteli d.d. 43,48

 

Največja podjetja na področju turističnih agencij na Hrvaškem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Atlas D.D. 44,31
Meeting Point Croatia D. O. O. 31,61
Katarina Line D. O. O. 31,19
Kompas D.O.O. 27,56
Gulliver Travel D.O.O. 18,10
Baltik D.O.O. 12,71
Direct Booker D.O.O. Putnicka Agencija 12,57


Vir: Factiva, november 2018.


Živilska industrija - čokoladne slaščice

V letu 2018 se je maloprodaja čokoladnih slaščic na Hrvaškem volumensko zmanjšala za 1 % na 15.300 ton, vrednostno pa je zrasla za 1 % in dosegla 203 mio EUR. Največjo stopnjo rasti je imel v letu 2018 segment čokolad z dodanimi igračkami, ki je v letu 2018 povečal prodajo za 3 %.

Po napovedih analitikov bo trg čokoladnih slaščic na Hrvaškem v prihodnjih petih letih ostajal na približno enaki ravni, oziroma bo le malenkostno zrasel. V letu 2023 naj bi dosegel vrednost 204 mio EUR.

Največji konkurent na hrvaškem trgu čokoladnih slaščic je Kraš d.d., ki ima v letu 2018 20 % tržni delež v maloprodaji. Podjetje ni vodilni konkurent le v segmentu čokoladnih slaščic, temveč tudi v segmentu piškotov in prigrizkov. Je eno najuglednejših podjetij na področju slaščic na Hrvaškem. Podjetje ima dolgo tradicijo in uživa visoko lojalnost potrošnikov, čeprav so mu tuji konkurenti, kot so Mondelez in Ferrero že tesno za petami.

Tržni deleži konkurentov glede na vrednost maloprodaje v letu 2018 (v odstotkih)


 

Hrvaški trg čokoladnih slaščic je konsolidiran s tremi družbami - Kraš d.d. IPK Kandit in Zvečevo d.d., ki skupaj predstavljajo večino celotne domače proizvodnje čokoladnih slaščic. Podpirajo jih zvesti hrvaški potrošniki, ki so bolj naklonjeni nakupu lokalnih izdelkov kot uvoženih blagovnih znamk. Obstaja pa velika verjetnost, da bi katerega od treh velikih lokalnih proizvajalcev prevzel kateri od velikih globalnih konkurentov. Lokalni trg je namreč omejen, izvoz pa premajhen, da bi podjetja dolgoročno preživela, zato si prizadevajo za strateška partnerstva. Primer Agrokor je pokazal, kako ranljiva so lokalna podjetja v obdobju finančne nestabilnosti.

Konkurenti na trgu:

  • Agrokor d.d.                            
  • Avgust Storck KG                      
  • Chocoladefabriken Lindt & Sprüngli AG 
  • Ferrero d.o.o                            
  • IPK Kandit d.d.                         
  • Kaufland kd                          
  • Kraš d.d.                               
  • Marc Inc                              
  • Mondelez Zagreb d.o.o.                   
  • Nestlé Adriatic d.o.o.                  
  • Ritter GmbH & Co KG 
  • Zvečevo d.d.      


Največja podjetja na področju živilske industrije na Hrvaškem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Podravka d.d. 600,35
Dukat mlifjecne industrija d.d. 533,18
Vindija D.D. Varazdin 375,07
Ledo .d.d 302,67
Pik Vrbovec-Mesna Industrija D.D. 263,97
Cakovecki mlinovi d.d. 190,80
Belje d.d. 188,50


Največja podjetja na področju maloprodaje živil na Hrvaškem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Lidl Hrvatska D.O.O. K.D. 623,53
Plodine D. D. 515,59
Tommy D.O.O. 364,98
Studenac D.O.O. 207,04
Narodni Trgovacki Lanac D.O.O. 140,90
Boso D.O.O. 79,30
Ribola D.O.O. 60,59
 

Vir: Factiva, november 2018.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje