Japonska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Japonski

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 

  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 126,9 127,2 127,5 127,7
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 348 348
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 4.505,0 4.273,6 4.313,3 4.461,3
 BDP per capita (v EUR): 35.513 33.600 33.835 34.919
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 4.976,7 4.763,6 4.923,9 4.837,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 39.231 37.451 38.620 37.872
 Rast BDP (v %): 1,6 1,4 1,7 1,0
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 2,2 2,5 2,8 3,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,5 1,0 0,5 -0,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -643,3 -586,9 -570,5 -526,8
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 668,9 616,0 609,6 572,9
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 5,8 4,9 6,7 1,7
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,7 2,8 3,4 -1,6
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 22,8 20,1 16,6 35,4
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 97,0+ 124,7 113,8
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 69,1+ 80,2 73,3
Stopnja tveganja države (op): / 20 20 21
Razred tveganja (op): / A A B
Enostavnost poslovanja**: / 34 34 32


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt (posodobljeno januar 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2018.


BDP in struktura potrošnje

Japonska je v letu 2017 dosegla gospodarsko rast v višini 1,7 %, napoved za leto 2018 je 1,4 % rast. Analitiki napovedujejo za leto 2019 1,6 % rast BDP, ter v letu 2020 0,4 % rast.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 1,0 0,8 1,1 -0,4
Rast javne potrošnje 0,4 0,7 0,7 0,9
Rast investicij 2,5 1,3 1,2 1,2


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2018.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Japonska je imela v letu 2017 39,1 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi, kar predstavlja 0,9 % BDP. Izvozili so za 609,6 mlrd EUR, uvozili pa za 570,5 mlrd EUR blaga. Japonska največ izvaža vozila, stroje, električno, elektronsko opremo, ter blago široke potrošnje. Vodilni izvozni trg so bile v letu 2017 ZDA, kamor so izvozili 19,3 % celotnega izvoza. Japonska največ uvaža mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, optično, tehnično in medicinsko opremo ter farmacevtske izdelke. Najpomembnejša partnerica pri uvozu je Kitajska, iz katere so v letu 2017 uvozili za 24,5 % celotnega uvoza. Druge pomembnejše države, iz katerih je Japonska uvažala v letu 2017, so še ZDA, Avstralija, Južna Koreja in Savdska Arabija.
 

Japonska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 21,0 Vozila 21,0
Električna in elektronska oprema 14,5 Stroji, jedrski reaktorji 19,8
Stroji, jedrski reaktorji 9,7 Električna in elektronska oprema 15,1
Optična, tehn. in medic. oprema 3,8 Blago široke potrošnje 6,3
Farmacevtski izdelki 3,3 Optična, tehn. in medic. oprema 5,7
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Kitajska 24,5 ZDA 19,3
ZDA 11,0 Kitajska 19,0
Australia 5,8 Južna Koreja 7,6
Južna Koreja 4,2 Tajvan 5,8
Savdska Arabija 4,1 Hong Kong 5,1
Slovenija (78. mesto) <0,1 Slovenija (94. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Japonskem so v letu 2016 znašale 171,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala n/a. Celotne izhodne TNI Japonske so v letu 2016 znašale 1.184,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala n/a.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Japonskem 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 88,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Združeno kraljestvo in Singapur. Največ investicij je na področju polprevodnikov in OVE.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 42.569,0
Združeno kraljestvo 5.030,4
Singapur 4.943,6
Nemčija 4.233,3
Francija 3.410,2
Druge države 28.650,7
Skupaj 88.837,4
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Polprevodniki 21.627,7
Obnovljivi viri energije 12.546,2
Nepremičnine 10.024,0
Finančne storitve 7.095,2
Progr. opr. in IT storitve 4.728,0
Drugi sektorji 32.816,2
Skupaj 88.837,4

 

 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo