Kitajska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Kitajski

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016
 

  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 1.384,5 1.378,4 1.372,3 1.366,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 148 147
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 11.935,0 11.303,3 10.854,0 10.109,9
 BDP per capita (v EUR): 8.617 8.198 7.912 7.396
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 23.011,7 21.037,2 20.660,2 19.327,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 16.625 15.264 15.053 14.144
 Rast BDP (v %): 6,4 6,7 6,9 6,7
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 4,0 3,9 3,9 4,0
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,0 2,2 1,5 2,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -1.861,0 -1.680,5 -1.540,1 -1.351,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 2.189,1 2.038,7 1.961,5 1.792,3
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,5 5,0 6,0 3,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,2 4,1 5,4 4,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 154,8 142,5 148,8 157,4
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 285,7+ 320,3 270,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 927,2+ 854,9 763,4
Stopnja tveganja države (op): / 45 45 44
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 78 78 80


Opombe:                                                                                                             

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-nov (posodobljeno februar 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2018.


BDP in struktura potrošnje

Rast kitajskega gospodarstva je v letu 2017 dosegla 6,9 %. Za leto 2018 je napovedana 6,7 % rast, v letih 2019 in 2020 pa naj bi rast BDP dosegla 6,4 %  in 6,3 %.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 7,9 8,0 7,5 7,1
Rast javne potrošnje 8,8 9,0 8,2 7,9
Rast investicij 5,0 4,7 4,6 4,5


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2018.


Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je imela Kitajska 421,4 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi, kar predstavlja 3,9 % BDP. Izvozili so za 1.961,5 mlrd EUR, uvozili pa za 1.540,1 mlrd EUR blaga. Največ so izvažali električno, elektronsko in strojno opremo, pohištvo ter oblačila. Vodilni izvozni trg v letu 2017 so bile ZDA, kamor so izvozili 19 % celotnega izvoza. Uvažali so največ električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, stroje in opremo, rude ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Največ so v letu 2017 uvozili iz Južne Koreje (9,6 % od celotnega uvoza), Japonske, Tajvana, ZDA in Nemčije.

 

Kitajska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Električna in elektronska oprema 24,7 Električna in elektronska oprema 26,4
Mineralna goriva, olja 13,5 Stroji, jedrski reaktorji 16,9
Stroji, jedrski reaktorji 9,2 Pohištvo in svetila 4,0
Rude, žlindra in pepel 6,8 Oblačila in pribor za oblačila 3,2
Optična, tehn. in medic. oprema 5,3 Oblačila in pribor za oblačila, pletena 3,2
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Južna Koreja 9,6 ZDA 19,0
Japonska 9,0 Hong Kong 12,4
Tajvan 8,4 Japonska 6,0
ZDA 8,4 Južna Koreja 4,5
Nemčija 5,3 Vijetnam 3,2
Slovenija (94. mesto) <0,1 Slovenija (68. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.


Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Kitajskem so v letu 2016 znašale 1.433,2 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala 5,6%. Celotne izhodne TNI Kitajske so v letu 2016 znašale 1.376,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 7,2%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Kitajskem 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 1.187,4 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Japonska in Nemčija. Največ investicij je na področju kemikalij in finančnih storitev.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 236.937,4
Japonska 135.920,8
Nemčija 122.685,1
Tajvan 100.018,1
Južna Koreja 77.967,1
Druge države 513.834,7
Skupaj 1.187.363,1
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Kemikalije 116.486,1
Finančne storitve 98.530,9
Elektronske komponente 71.313,5
Transport 45.627,5
Avtomobilski deli 42.237,9
Drugi sektorji 813.167,0
Skupaj 1.187.363,1


 


Vir: FDI Intelligence, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo