Kosovo

Gospodarske panoge Kosova

Gospodarstvo

V zadnjih nekaj letih je Kosovo doseglo velik napredek pri prehodu v tržno orientiran gospodarski sistem in pri ohranjanju makroekonomske stabilnosti, vendar je še vedno močno odvisno od mednardne pomoči. Z mednarodno pomočjo je Kosovo lahko privatiziralo večino svojih podjetij v državni lasti. Državljani Kosova so drugi najrevnejši v Evropi, takoj za Moldavijo. 

Ogromno brezposelnih je mladih v starosti med 15 in 25 let. To je resen problem, ki spodbuja izseljevanje prebivalstva in sivo ekonomijo. Večina prebivalstva živi na ruralnem področju in se ukvarja s samo oskrbnim kmetovanjem. Kmetijstvo je neučinkovito, kar je posledica majhnosti parcel, omejene mehanizacije in pomanjkanja strokovnega znanja.

Kosovo ima nekaj naravnih rudnih bogastev. Prevladujejo minerali in kovine, predvsem lignit, svinec, cink, nikelj, krom, aluminij in magnezij. Imajo tudi industrijo gradbenih materialov, ki je včasih predstavljala hrbtenico gospodarstva, danes pa je močno oslabela zaradi zastarele opreme in nezadostnih vlaganj. Nekaj je tudi strojne, živilske in tekstilne industrije.

Omejena in nezanesljiva oskrba z električno energijo je glavna ovira za gospodarski razvoj Kosova.

 

Struktura BDP

Kmetijstvo prispeva 13 %, industrija 21 %, storitveni sektor pa 66 % BDP.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Kosovski industrijski sektor prispeva 21 % BDP. Včasih je hrbtenico gospodarstva predstavljala industrija gradbenih materialov, danes pa je močno oslabela zaradi zastarele opreme in nezadostnih vlaganj. Najpomembnejše industrijske panoge na Kosovem so poleg industrije gradbenih materialov še kovinska, strojna industrija, industrija usnja, prehrambnih izdelkov in pijač ter tekstilna industrija. V letu 2017 je rast industrijske proizvodnje dosegla 6,5 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na kosovskem trgu:

 

Energetika - obnovljivi viri energije

Kosovska vlada je januarja 2016 sprejela Državno razvojno strategijo za obdobje 2016-2021, ki predvideva štiri prednostne ukrepe za razvoj energetskega sektorja:

  1. izgradnja novih in trajnostnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije;
  2. vzpostavitev odprtega, konkurenčnega energetskega trga;
  3. zmanjšanje porabe energije z energetsko učinkovitostjo;
  4. racionalna raba obnovljivih virov energije.

Kosovska vlada je 30. junija 2013 sprejela nacionalni program obnovljivih virov energije, kjer si je zastavila cilj, da bo do leta 2020 proizvedla 25 % električne energije iz obnovljivih virov energije. Za dosego tega cilja mora Kosovo privabiti v državo investicije v energetski sektor, da bi zmanjšali odvisnost od premoga. Kosovo ima 14 mlrd ton zalog lignita in še vedno pridobiva 95 % svoje energije iz dveh starejših modelov termo-elektrarn. Pogosto se sooča s problemom pomanjkanja elektrike, kar je posledica pomanjkanja naložb v modernizacijo obstoječih objektov.

Ena prvih investicij v kosovski sektor obnovljivih virov energije je gradnja prvega vetrnega parka na planoti Kika, ki ga gradi turško energetsko podjetje Guris Holding. V novem vetrnem parku bo obratovalo devet 110 m visokih turbin dobavitelja General Electric. Turbine bodo predvidoma začele delovati v zadnjem četrtletju 2018. Proizvedle bodo toliko električne energije, da bodo pokrili 3 % potreb po elektriki v državi. V vetrnem parku naj bi proizvedli 110 mio kWh električne energije na leto, kar je dovolj energije za 10.000 gospodinjstev. V načrtu je tudi izgradnja vetrnega parka s strani izraelskega podjetja Enlight Renewable Energy. Gradnja vetrnega parka kapacitete 105 MW se bo začela v letu 2019, obratovati pa bo začel leta 2020.

V letu 2017 se je bruto proizvodnja električne energije na Kosovu zmanjšala na 5.906,1 GWh iz 6483,4 GWh v letu 2016. Termoelektrarne so proizvedle 5.725,9 GWh električne energije, hidroelektrarne pa 180,2 GWh. V letu 2017 je Kosovo uvozilo 742 GWh električne energije, v primerjavi s 458,8 GWh v predhodnem letu, medtem ko se je njen izvoz zmanjšal na 885,7 GWh s 1,064.2 GWh. Samo v četrtem četrtletju se je bruto proizvodnja električne energije na Kosovu zmanjšala na 1.162,5 GWh, in sicer s 1.339,8 GWh v predhodnem letu. Poraba električne energije na Kosovu v oktobru in decembru se je medletno povečala za 18,5 % na 1.094,0 GWh. Gospodinjstva predstavljajo 57,2 % delež v skupni porabi.
 

Vir: Factiva, september 2018.


IKT - telekomunikacije

Kosovski telekomunikacijski sektor je liberaliziran, z zakonodajo, sprejeto konec leta 2012, ki je usklajena z revidiranim zakonodajnim okvirom EU. Vlada je prav tako sprejela ukrepe glede konkurenčnosti in možnosti vstopa novih konkurentov na trg. Kljub temu pa zaradi slabe telekomunikacijske infrastrukture širokopasovne fiksne povezave ostajajo precej pod evropskimi standardi.

Konec drugega četrtletja 2018 je število uporabnikov mobilnih storitev na Kosovu doseglo 1,87 mio, (- 8,05 % glede na Q2 2017). Mobilna penetracija znaša 103,11 %.


Tržni deleži v sektorju mobilnih povezav za Q2 2018 (v odstotkih)

Podjetje Tržni delež v %
Vala 51,76 %
Ipko 39,06 %
Z Mobile 6,63 %


Število fiksnih telefonskih povezav je konec drugega četrtletja znašalo 334.452, kar predstavlja 21,16 % penetracijo med gospodinjstvi.

Tržni deleži v sektorju fiksnih povezav za Q2 2018 (v odstotkih)

Podjetje Tržni delež v %
Kosovo Telekom 54,11 %
Mts 26,08 %
Ipko 17,52 %
Kutjesa.Net 2,29 %


Število fiksnih internetnih povezav je konec drugega četrtletja 2018 doseglo 279.027 (+ 8,29 % glede na Q2 2017). Število mobilnih internetnih povezav je doseglo 1,65 mio (+ 39,88 % glede na Q2 2017).

Mobilni sektor ustvari večji del prihodkov na kosovskem telekomunikacijskem trgu. Skupni prihodki na kosovskem telekomunikacijskem trgu so v drugem četrtletju 2018 znašali 35,2 mio EUR (- 0,85 % glede na Q2 2017). Od tega so prihodki v mobilnem sektorju znašali 25,8 % (-3,29 % glede na Q2 2017), prihodki v fiksnem sektorju pa 1,2 mio EUR (+7,82 % glede na Q2 2017).

Samostojna mednarodna klicna telefonska koda za Kosovo +383, naj bi se začela uporabljati 30. junija 2018, vendar je bil rok prestavljen na 31. oktober 2018.
 
Svetovna banka je Kosovu poleti 2018 odobrila 20,4 mio EUR posojila za razvoj IKT sektorja. Z razvojem in krepitvijo kosovske digitalne infrastrukture bo ta projekt poglobil povezave Kosova s svetovnim gospodarstvom, kar je ključnega pomena za rast in razvoj po vsej državi. Posojilo ima zapadlost 25 let, vključno s petletnim brezplačnim obdobjem. Projekt bo pet let izvajalo Ministrstvo za gospodarstvo Kosova, ki bo vodilo in usklajevalo razvoj IKT sektorja in vse pomembnejše pobude za digitalizacijo gospodarstva v državi.

Vir: Factiva, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje