Litva 
Predstavitev gospodarstva Litve
Predstavitev države
| Uradni naziv | Lietuvos Respublika / Republika Litva |
| Mednarodna oznaka | LT/LTU |
| Glavno mesto | Vilnius (Vilna) |
| Velikost (km2) | 65.300 |
| Prebivalci (mio) | 2,8 |
| Uradni jezik | Litvanski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (77,2 %), pravoslavci (4,1 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas |
| Klicna številka | +370 |
Prebivalstvo Litve
Litva ima 2,8 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Vilnius | 541.000 |
| Kaunas | 375.000 |
| Klaipeda | 192.000 |
| Siauliai | 131.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
11. marca 1990 je parlament glasoval za ponovno vzpostavitev litovske neodvisnosti. Nova ustava je bila sprejeta 25. oktobra 1992. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Seimas) ima 141 članov. 71 je izvoljenih neposredno, 70 pa je izvoljenih po proporcionalnem sistemu. Stranke potrebujejo 5% glasov za vstop v parlament, z izjemo strank, ki predstavljajo narodnostne manjšine. Volilno pravico imajo vsi litovski državljani starejši od 18 let. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so potekale oktobra 2020 (parlamentarne) in maja 2019 (predsedniške). Naslednje parlamentarne in predsedniške volitve bodo leta 2024. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik je izvoljen neposredno. Zadnje predsedniške so potekale 12. in 26. maja 2019. V drugem krogu je zmagal Gitanas Nauseda in tako premagal zmagovalko prvega kroga predsedniških volitev, Ingrido Šimonyte. |
|
Izvršilna oblast: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 11. in 25. oktobra 2020. Največ glasov je dobila Domovinska unija, ki skupaj z Liberalnim gibanjem in Svobodno stranko tvori novo koalicijo, Skupaj imajo 74 od 141 sedežev v parlamentu. |
V letu 2004 se je Litva priključila EU in NATO, je pa tudi članica WTO (World Trade Organization). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU.
Vir: EIU; Factiva, januar 2024.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2025-2021
| 2025* | 2024* | 2023 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 2,7 | 2,8 | 2,8 | 2,8 | 2,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 45 | 45 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 85,0 | 79,5 | 73,5 | 66,8 | 56,2 |
| BDP per capita (v EUR): | 31.026 | 28.779 | 26.341 | 23.731 | 20.063 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 139,6 | 133,4 | 127,0 | 126,0 | 102,9 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 50.983 | 48.276 | 45.542 | 44.736 | 36.742 |
| Rast BDP (v %): | 2,6 | 2,7 | -0,2 | 1,9 | 6,0 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,1 | 6,3 | 6,5 | 5,9 | 7,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,0 | 3,9 | 9,3 | 18,9 | 4,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -47,6 | -45,3 | -43,1 | -48,4 | -34,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 42,1 | 39,8 | 37,5 | 41,1 | 31,6 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,8 | 5,1 | -1,7 | 11,9 | 17,0 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,0 | 5,3 | -1,8 | 12,3 | 19,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | / | 2,0 | 2,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 37,6+ | 204,3 | 179,4 | 127,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 35,5+ | 67,0 | 66,9 | 52,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 27 | 33 | 32 | 27 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 11 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2024 (posodobljeno april 2024).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2024.
Delo v Litvi
Predpisi EU in litovski nacionalni zakoni zagotavljajo prednostno pravico do zaposlitve predvsem litovskim državljanom in Evropejcem. Le če med temi kategorijami ni zahtevanih strokovnjakov, je mogoče zaposliti tujca iz tretjih držav. V ta namen je potrebno pridobiti ustrezno delovno dovoljenje že pred selitvijo v Litvo.
Na litovskem trgu dela je največ povpraševanja po inženirjih, voznikih tovornjakov ter kuharjih.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna plača v Litvi od 1. januarja 2024 znaša 924 EUR na mesec.
Po podatkih državnega statističnega urada se je povprečna bruto mesečna plača v Litvi v Q3 2023 zvišala na 2.018,20 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2023 | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | -2,2 | 3,7 | 4,2 |
| Rast javne potrošnje | 0,6 | 0,3 | 0,7 |
| Rast investicij | -3,5 | 4,8 | 5,7 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU,IMF; Factiva, marec 2024.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Litva je v letu 2022 izvozila za 33,0 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 36,1 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,0 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Litva največ izvažala nafto in plin, pohištvo, vozila, plastiko ter strojno opremo.
- Največ so v letu 2022 izvozili v Latvijo (12,8 % od celotnega izvoza), sledijo Poljska, Nemčija, Rusija in Estonija.
- Litva je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, vozila, strojno opremo, električno in elektronsko opremo ter plastiko.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Nemčije (11,8 % od celotnega uvoza), sledijo Poljska, Latvija, ZDA in Švedska.
Litva - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 28,0 | Mineralna goriva, olja | 16,8 |
| Vozila | 8,6 | Pohištvo | 7,6 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,6 | Vozila | 6,2 |
| Električna in elektronska oprema | 7,1 | Plastika in plastični izdelki | 6,0 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,2 | Stroji, jedrski reaktorji | 5,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 11,8 | Latvija | 12,8 |
| Poljska | 11,7 | Poljska | 9,0 |
| Latvija | 7,8 | Nemčija | 7,9 |
| ZDA | 7,5 | Rusija | 6,2 |
| Švedska | 5,2 | Estonija | 5,7 |
| Slovenija (30. mesto) | 0,4 | Slovenija (54. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Litvi so v letu 2021 znašale 24,9 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 12,5 %.
- Celotne izhodne TNI Litve so v letu 2021 znašale 9,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 37,5 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Litvi 2021 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Litvo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nemčija | 5.928 |
| Švedska | 4.025 |
| Estonija | 3.105 |
| Nizozemska | 2.186 |
| Luksemburg | 1.477 |
| Ciper | 1.387 |
| Hong Kong, Kitajska | 1.304 |
| Poljska | 1.034 |
| Danska | 911 |
| Finska | 705 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Ica Handlarnas Förbund | Švedska |
| Etablissement Cosmeplast | Lihtenštajn |
| Telia Company Ab | Švedska |
| Schwarz Beteiligungs-Kg | Nemčija |
| Skandinaviska Enskilda Banken Ab | Švedska |
| G4S Plc | Združeno kraljestvo |
| Bauwerk Boen Ag | Švica |
| Polski Koncern Naftowy Orlen S A | Poljska |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Poglejte si tudi:
