Srbija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Srbiji

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 

  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 7,0 7,0 7,0 7,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 80 81
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 42,3 39,4 36,9 34,5
 BDP per capita (v EUR): 6.071 5.631 5.255 4.889
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 97,9 92,1 93,8 92,3
 BDP per capita (PPP, v EUR): 14.050 13.157 13.346 13.077
 Rast BDP (v %): 3,4 3,3 1,9 2,8
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 13,4 14,2 15,0 17,2
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,8 2,2 3,2 1,2
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -19,0 -17,8 -18,1 -15,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 14,2 13,6 14,1 12,8
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 10,0 11,0 9,8 12,0
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 8,4 8,0 10,7 9,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 2,7 2,5 2,5 2,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 667,9+ 843,0 808,7
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 466,8+ 500,7 438,3
Stopnja tveganja države (op): / 44 44 42
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 43 47 54


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-sep (posodobljeno december 2018).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2018.


BDP in struktura potrošnje

BDP je v letu 2017 zrasel za 1,9 % in dosegel 36,9 mlrd EUR. Za leto 2018 napovedujejo analitiki 3,3 % rast BDP, v letih 2019 in 2020 pa 3,4 % in 3,3 rast BDP.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 1,5 3,0 3,0 3,6
Rast javne potrošnje 1,4 3,0 4,0 4,0
Rast investicij 6,2 8,0 7,0 6,0


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2018.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Srbija je v letu 2017 izvozila za 14,1 mlrd EUR blaga, uvozila pa ga je za 18,1 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal  4 mlrd EUR, kar predstavlja 10,8 % BDP. Največ je Srbija v letu 2017 uvažala blago široke potrošnje, mineralna goriva, strojno, električno in elektronsko opremo ter vozila. Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija, od koder so v letu 2017 uvozili za 12,7 % od celotnega uvoza. Največ je v letu 2017 Srbija izvažala električno in elektronsko opremo, vozila, strojno opremo, plastiko ter gumarske izdelke. Največ so izvozili v Italijo, 13,2 % celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, BIH, Rusija in Črna gora.
 

Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Blago široke potrošnje 14,8 Električna in elektronska oprema 12,6
Mineralna goriva, olja 10,4 Vozila 8,3
Stroji, jedrski reaktorji 8,2 Stroji, jedrski reaktorji 6,7
Električna in elektronska oprema 8,2 Plastika in plastični izdelki 4,9
Vozila 7,4 Gumarski izdelki 4,7
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Nemčija 12,7 Italija 13,2
Italija 10,1 Nemčija 12,6
Kitajska 8,2 BIH 8,0
Rusija 7,2 Rusija 5,9
Madžarska 4,8 Črna gora 4,8
Slovenija (11. mesto) 2,7 Slovenija (11. mesto) 3,3


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2016 znašale 987,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala 6,9%. Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2016 znašale 614,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 3,6%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 39,4 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Rusija in ZDA. Največ investicij je na področju nepremičnin in OVE.

 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Italija 6.260,5
Rusija 4.523,7
ZDA 3.465,3
Avstrija 2.813,6
Nemčija 2.196,1
Druge države 20.181,2
Skupaj 39.440,2
 

Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 11.224,2
Obnovljivi viri energije 5.183,0
Finančne storitve 1.989,2
Hrana in tobak 1.673,3
Avtomobilski deli 1.617,0
Drugi sektorji 17.753,3
Skupaj 39.440,2
 

 

 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo