Srbija

Predstavitev ekonomskega svetovalca

Gospodarski odnosi Slovenije s Srbijo so zelo dobri. Srbija je najpomembnejša trgovinska partnerica iz območja JV Evrope.

Srbska vlada v zadnjih letih dosega zavidljive makroekonomske rezultate - največjo rast BDP v regiji, nizko stopnjo brezposelnosti, privablja največ tujih neposrednih investicij v regiji, ohranja stabilen tečaj nacionalne valute, izvaja in planira vrsto infrastrukturnih projektov ter nenazadnje izvaja strukturne reforme v korist izboljšanja poslovnega okolja.

Blagovna menjava: ohranja dolgoročni trend rasti. V letu 2019 je dosegla 1,61 mlrd EUR, v letu 2020 pa 1,56 mlrd EUR (padec za 3 % glede na predhodno leto). Slovenski izvoz v Srbijo je v letu 2020 dosegel vrednost 982,8 mio EUR (1 % povečanje glede na 2019), uvoz pa 576,2 mio EUR (9 % padec glede na 2019).

Neposredne naložbe: Srbija je v okviru vladnega dokumenta Mednarodni izzivi 2019-2020, ki predstavlja izvedbeni načrt aktivnosti za spodbujanje tujih neposrednih naložb, uvrščena med prioritetne države. Je druga največja prejemnica slovenskih neposrednih naložb (takoj za Hrvaško), ki so usmerjene v vse sektorje gospodarstva. Konec leta 2019 je bilo v Srbiji 928 mio EUR slovenskih naložb, srbske v Sloveniji pa so dosegle 226 mio EUR. Konec leta 2020 je v Srbijo bilo vloženih še 385 mio EUR za prevzem Komercijalne banke.

Poslovne priložnosti: obstajajo na področju ekologije, prometne in energetske infrastrukture, energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, kmetijstva, digitalizacije.

Srbski trg je tradicionalni trg za slovenska podjetja, poznavanje jezika in poslovnih navad je splošno dobro poznano slovenskim podjetnikom. Kljub temu se velja pred vstopom na srbski trg temeljito pripraviti, kot to velja tudi za netradicionalne trge. Kot vsako tržišče, je tudi srbsko po svoje specifično, tako po zakonodajnem okviru, (ne)lojalni konkurenci v posameznih gospodarskih panogah, poslovni etiki, administrativnih ovirah in oceni tveganj. Enako kot na drugih tržiščih je zelo pomembna izbira kredibilnega poslovnega partnerja oz. distributerja, izvajanje direktnega ali posrednega nadzora nad poslovnimi aktivnostmi.

Srbija je po velikosti tržišča, ustvarjenem BDP, številu prebivalstva, infrastrukturnih (mednarodnih) povezavah, prisotnosti tujih podjetij nedvomno najpomembnejša v regiji in za mnoga podjetja predstavlja izhodišče tudi za nadaljnji prodor v ostale države regije.

Slovenija, slovenski izdelki in slovenska podjetja ohranjajo visoko pozitivno prepoznavnost v Srbiji – so močna znamka, ki jo v Srbiji povezujejo z visoko kvaliteto in inovativnostjo.

V Srbiji je registriranih okoli 1500 podjetij s slovenskim kapitalom in povezovanje z njimi lahko predstavlja pomembno točko za dodatno informiranje ob vstopu na trg. Veleposlaništvo in poslovni klub lahko dodatno pripomoreta pri pripravi na vstop na trg ter tudi kasneje ob reševanju izzivov.

Po Srbiji je razvejana mreža brezcarinskih con (uvoz in izvoz neocarinjen, oprostitev plačila davka na dobiček), logističnih centrov, industrijskih con, zelo bogata je tudi ponudba poslovnih prostorov. Vlada Srbije znatno podpira vstop tujih vlagateljev na trg, tako finančno kot administrativno. Cena delovne sile in vladne spodbude na delovno mesto so bile močan faktor privabljanja tujih investicij. Pritiski na rast cen delovne sile ter transformacija subvencij v smeri doseganja višje dodane vrednosti (in ne več zgolj zniževanju brezposelnosti preko delovno intenzivne industrije) bodo v bodoče morda zaustavili nadaljnjo rast investicij oz. bo morda prišlo do odliva tujega kapitala.

Srbija pospešeno gradi cestno, železniško in letališko infrastrukturo v vse smeri (hitra železniška povezava od Beograda do Novega Sada, hitrost vlaka okoli 200km/h, avtocestni križ proti južni, zahodni in vzhodni meji, hitre ceste med večjimi kraji). Logistika in transport tako postajata vse pomembnejši panogi v Srbiji, ki povezujeta pristanišče Pirej z vzhodno Evropo ter zahodno Evropo in regijo z vzhodom, preko Srbije je končan tudi krak plinovoda Balkanskega toka, ki z ruskim plinom povezuje Bolgarijo in Madžarsko, poleg modernega beograjskega letališča ima Srbija tudi mednarodni letališči v Nišu, Kraljevu, razvija tudi letališča v Jagodini, Užicah Kruševcu ter v sosednji BiH.

Lokacija in kontaktni podatki

Veleposlaništvo Republike Slovenije Beograd
Ekonomski svetovalec: Miloš Kosić

Dositejeva ulica 41, 11000 Beograd, Srbija

T: +381 11 303 8053
E: Milos.Kosic@gov.si

Posodobljeno: 31.3.2021