Švedska 
Dajatve na Švedskem
Carinske dajatve in drugi ukrepi trgovinske politike
Švedska je članica EU.
Koristne povezave:
- Carinska uprava: Tullverket
- Pomembnejši bilateralni sporazumi med državama
Obdavčevanje podjetij
Davek na dohodek podjetij
Standardna davčna stopnja davka na dohodek podjetij se postopno znižuje in znaša v letu 2022 20,6 %.Davčni zavezanci davka na dohodek podjetij so rezidenti (družbe, ki so ustanovljene po švedskem pravu) in nerezidenti. Rezidenti plačujejo davek na dohodek podjetij od dohodka, ustvarjenega na Švedskem in v tujini, nerezidenti pa od dohodka, ustvarjenega na Švedskem.
Davčna osnova je letni dohodek, zmanjšan za priznane stroške. Dividende in kapitalski dobički, ki jih rezidenčna družba prejme od rezidenčne ali nerezidenčne družbe so praviloma izvzeti iz davčne osnove, če so izpolnjeni pogoji (najmanj 10 % kapitalska udeležba idr.); sicer so vključeni v davčno osnovo davka na dohodek. Neto izgube iz poslovanja se lahko neomejeno prenašajo naprej (razen v primeru neposrednega ali posrednega prenosa lastništva), prenos izgub nazaj ni dovoljen.
Davčne olajšave: ni posebnih olajšav.
Davek po odbitku
Dividende: 30 %Davek po odbitku za dividende in druge oblike distribuiranih profitov, ki jih domača družba izplača nerezidentom, znaša 30 %. Uveljavijo se lahko znižanja in oprostitve iz Direktive o sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb in iz sklenjenega mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
V skladu z Direktivo o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb lahko ob izpolnjevanju pogojev (10 % kapitalska udeležba in obdobje lastništva najmanj 1 leto) slovenska podjetja uveljavijo popolno oprostitev davka po odbitku. Sicer lahko uveljavljajo znižane stopnje v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja MP št. 13/21, ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 5 % bruto zneska dividend (pogoj: 25 % kapitalska udeležba v obdobju 365 dni) oziroma 15 % v vseh drugih primerih.
Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji (če so bile te dividende v Sloveniji vključene v davčno osnovo).
Obresti
Za obresti, ki jih domača družba izplača nerezidenčni družbi, ni davka po odbitku.
Dohodki iz pravic intelektualne in industrijske lastnine
Za licenčnine, avtorske honorarje in druge dohodke iz pravic intelektualne in industrijske lastnine, ki jih domača družba izplača nerezidenčni družbi, ni davka po odbitku. Vendar se šteje, da ima prejemnik dohodkov iz pravic intelektualne in industrijske lastnine na Švedskem PE, zato so ti dohodki obdavčeni z davkom na dohodek podjetij.
Kadar je sklenjen sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Švedsko in državo prejemnika omenjenih dohodkov, je treba pri določanju obveznosti iz tega naslova upoštevati tudi določbe sporazuma, na podlagi katerega bi lahko prejemnik dohodkov, nerezident Švedske, iz pravic intelektualne in industrijske lastnine ob izpolnjevanju pogojev iz sporazuma uveljavljal tudi znižano stopnjo oz. oprostitev (v primeru sporazuma, ki velja med Slovenijo in Švedsko).
Plačila dohodkov iz pravic intelektualne in industrijske lastnine pa so lahko oproščene davka tudi v skladu z Direktivo o skupnem sistemu obdavčitve obresti in licenčnin, če so za to izpolnjeni pogoji.
Plačila podpornih tehničnih storitev
Za plačila storitev tehnične podpore, ki jih domača družba izplača nerezidenčni družbi, ni davka po odbitku.
Davek na dodano vrednost (Mervärdesskatt- moms)
Davek na dodano vrednost se plačuje za dobave večine blaga in storitev.Standardna stopnja je 25 %. Znižane stopnje znašajo 12 % in 6 %. Za izvoz velja ničelna stopnja.
Registracija: družbe, ki opravljajo obdavčljive transakcije se morajo registrirati za VAT.
Za distančno prodajo veljajo pravila EU.
Glavni davčni zakoni:
- Zakon o davku na dohodek,
- Zakon o davku na dodano vrednost.
Davčni sporazumi: Švedska ima sklenjenih 106 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo (MP št. 13/21).
Švedska je 7. 6. 2017 sicer podpisala MLI (večstranska konvencija za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička, znana tudi kot multilateralni instrument - MLI), vendar tako Slovenija kot tudi Švedska v okviru uradnega obvestila, ki sta ga ob ratifikaciji podali po 2. členu MLI, na seznam nista uvrstili sporazuma, ki velja med Slovenijo in Švedsko (MP št. 13/21), zato MLI na omenjeni sporazum ne vpliva.
Koristne povezave:
- Davčna uprava: Skatteverket
Posodobljeno: oktober 2022
Poglejte si tudi:
