Švica

Gospodarske panoge Švice

Gospodarstvo

Švica ima zelo uspešno, moderno in perspektivno tržno razvito gospodarstvo. Življenjski standard, industrijska produktivnost, kakovost šolskega in zdravstvenega sistema so med najvišjimi v Evropi. Švicarsko gospodarstvo ima visoko razvit storitveni sektor, kjer prevladujejo finančne storitve, ter proizvodnjo, ki temelji na visoki tehnologiji in znanju. Zaradi gospodarske in politične stabilnosti, transparentnega pravnega sistema, dobre infrastrukture in nizkih stopenj davka je Švica eno izmed najbolj konkurenčnih gospodarstev na svetu. 
 

Struktura BDP

Kmetijski sektor prispeva 1 % BDP in zaposluje 3,3 % aktivnega prebivalstva. Samo 10 % površine je primerne za obdelavo. Najpomembnejši delež v kmetijstvu imata živinoreja in predelava mleka. Švicarske oblasti namenjajo kmetom številne subvencije, da bi zadostili strogim ekološkim kriterijem, kot npr. varovanje zemlje. Ekološko kmetijstvo je v razcvetu. Kmetijstvo se izvaja na 40 % ozemlja, ki vključuje tudi 9.000 vinskih kleti.

Elektriko večinoma pridobivajo v hidroelektrarnah in jedrskih elektrarnah. Močan industrijski sektor poganjajo velike izvozne skupine. Švica je po vsem svetu poznana po kakovosti svojih proizvodov, kamor spadajo ure, motorji, generatorji, turbine in različni visoko tehnološki izdelki. Predvsem v Baslu sta zelo dobro razviti kemična in farmacevtska industrija, ki svoje izdelke izvažata po celem svetu. Industrijski sektor prispeva 26 % BDP in zaposluje okoli 20 % aktivnega prebivalstva.

Tudi storitveni sektor je dobro razvit. Prevladujejo bančništvo, zavarovalništvo, logistika in turizem. Bančni sektor predstavlja 8 % BDP. Predvsem turizem ima v gospodarstvu veliko vlogo in pomaga pri uravnoteženju trgovinske bilance. Storitve prispevajo 73 % BDP ter zaposlujejo 76,9 % aktivnega prebivalstva.
 
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor v Švici prispeva 26 % BDP in zaposluje okoli 20 % aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši industrijski sektorji so farmacevtska, kemična, tekstilna, strojna in živilska industrija, proizvodnja ur, preciznih instrumentov ter medicinskih naprav.

V letu 2017 so v Švici beležili 5,3 % rast industrijske proizvodnje. Za leto 2018 je napovedana 5,2 % rast. V letih 2019 in 2020 naj bi rast industrijske proizvodnje dosegla 3,2 % in 2,2 %.


Predstavljamo gospodarske panoge na švicarskem trgu:
 

 

Turizem

V analizo so zajeti prihodki, ki jih ustvarijo potniški letalski prevozniki, potniški železniški promet, prehrambne storitve, hoteli in moteli, potovalne agencije in posredniki ter casinoji.

Švicarska turistična industrija je v obdobju 2013-2017 rasla po 1,2 % skupni letni stopnji rasti (CAGR) in v letu 2017 ustvarila prihodke v višini 33,6 mlrd EUR. Za primerjavo, nemška turistična industrija je v zadnjih petih letih rasla po 1,9 % CAGR in v letu 2017 ustvarila vrednost 176,5 mlrd EUR, medtem ko je turistična industrija Združenega kraljestva v tem obdobju rasla po 4,8 % CAGR in v letu 2017 ustvarila vrednost 236,6 mlrd EUR. Švicarski hotelirski sektor se je v letu 2014 zaradi šibkega povpraševanja precej skrčil. To je znižalo povprečne cene nastanitvenih obratov, saj so se stopnje zasedenosti zmanjšale. Največji upad v hotelirskem sektorju so zabeležili leta 2015, kar je bilo posledica slabega razmerja med vrednostjo švicarskega franka glede na EUR. To je zmanjšalo povpraševanje evropskih potnikov, ki so predstavljali največji delež tujih turistov. Največ prihodkov v hotelirskem sektorju ustvarjajo luksuzni hoteli, ki so precej donosni za švicarsko turistično industrijo.

Najbolj donosen segment švicarske turistične industrije je segment prehrambnih storitev, ki je v letu 2017 ustvaril 17,4 mlrd EUR prihodkov ali 51,8 % celotne vrednosti industrije. Segment potovalnih agencij in posrednikov je v letu 2017 ustvaril prihodke v višini 5,4 mlrd EUR, kar predstavlja 16,1 % celotne vrednosti industrije.

Analitiki napovedujejo, da bo švicarska turistična industrija v obdobju 2018-2022 rasla po 3,1 % CAGR in v letu 2022 ustvarila prihodke v višini 35,7 mlrd EUR. Nemška turistična industrija naj bi v prihodnjih petih letih rasla po 2,7 % CAGR in v letu 2022 ustvarila vrednost 183,8 mlrd EUR, medtem ko naj bi turistična industrija Združenega kraljestva v napovedanem obdobju rasla po 4,1 % CAGR in v letu 2022 ustvarila vrednost 263,9 mlrd EUR.
 

Največji konkurenti na trgu so:

  • AccorHotels
  • easyJet Plc
  • McDonald’s Corporation
  • Migros-Genossenschafts-Bund


Švicarska turistična industrija je v letu 2017 zrasla za 2,3 % in dosegla vrednost 33,6 mlrd EUR. Skupna letna stopnja rasti (CAGR) v obdobju 2013–2017 je znašala 1,2 %.
 

Vrednost industrije po letih (v mio EUR)

Leto EUR CAGR
2013 27.293  
2014 27.669 1,4 %
2015 32.882 -0,7 %
2016 33.513 1,7 %
2017 33.628 2,3 %



Za leto 2022 napovedujejo, da bo švicarska turistična industrija dosegla vrednost 35,7 mlrd EUR, kar je 16,6 % več kot leta 2017. Napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) v obdobju 2018 – 2022 znaša 3,1 %.

Napoved vrednosti industrije po letih (v mio EUR)

Leto EUR CAGR
2018 32.314 2,8 %
2019 33.583 3,0 %
2020 34.380 3,2 %
2021 35.537 3,3 %
 2022 35.725 3,0 %



Prehrambne storitve so največji segment turistične industrije v Švici, ki predstavlja 51,8 % celotne vrednosti.

Tržna segmentacija po segmentih glede na vrednost za leto 2017 (v odstotkih)

Prehrambne storitve 51,8 %
Potovalne agencije in posredniki 16,1 %
Potniški letalski promet 13,0 %
Potniški železniški promet 9,3 %
Casinoji 6,0 %
Hoteli in moteli 3,8 %



Švica predstavlja 2,4 % evropske turistične industrije.

Tržna segmentacija v regiji glede na vrednost za leto 2017 (v odstotkih)

Združeno kraljestvo 16,6 %
Nemčija 12,4 %
Francija 11,9 %
Švica 2,4 %
Belgija 2,0 %
Ostale evropske države 54,7 %


Največja podjetja na področju hotelirskega sektorja v Švici (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Hotel Seepark Ag 25.296,42
Widder Hotel Ag 24.088,16
Savoy Hotel Baur En Ville Ag 20.375,98
Hotel Cascada Ag 1.705,56
Hôtel Résidence Bristol Sa 892,65
Hotel Ascot Gmbh 837,08
Hotel Sempachersee Ag 210,74

 

Največja podjetja na področju turističnih agencij v Švici (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Abb Intra Ag 29.523,32
Bf International Travel Ag 24.429,62
Chalet Service Ag 24.429,62
Inter Chalet Ferienhaus Ag 24.429,62
Mtch Ag 24.429,62
Bta First Travel Ag 23.593,12
Tui (Suisse) Ag 16.649,32

 

Največja podjetja na področju prehrambnih storitev v Švici (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Mcdonalds Suisse Restaurants Sàrl 23.240,41
gategroup Holding AG 2.883,93
Genossenschaft Zfv-Unternehmungen 202,93
Autogrill Schweiz Ag 144,60
Marché Restaurants Schweiz Ag 97,22
Villars Holding SA 77,09
elvetino AG 66,39



Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, letne stopnje rasti (CAGR) pa se nanašajo na dolarske vrednosti.


Vir: Factiva, september 2018.


Trg transportnih storitev

Analiza vključuje sektorje zračnega, pomorskega, železniškega in cestnega tovornega prometa. V vse sektorje je vključen domači in mednarodni prevoz. Mednarodni prihodki od izvoza so dodeljeni državi izvora.

Švicarski trg transportnih storitev je v obdobju 2013-2017 upadal po -0,4 % skupni letni stopnji rasti (CAGR) in v letu 2017 ustvaril vrednost 6,9 mlrd EUR. Za primerjavo, nemški trg transportnih storitev je v zadnjih petih letih rasel po 1 % CAGR in v letu 2017 ustvaril vrednost 78,2 mlrd EUR, medtem ko je trg transportnih storitev v Združenem kraljestvu v tem obdobju rasel po 3,5 % CAGR in v letu 2017 ustvaril vrednost 53,5 mlrd EUR. Cena zlata, ki je zelo pomemben del švicarskega izvoza, se je v tem obdobju zniževala. V letu 2017 se je v primerjavi z letom 2015 znižala za 13 % in dosegla najnižjo raven od oktobra 2009. Zlato in dragi kamni so v letu 2017 predstavljali preko 28 % celotnega švicarskega izvoza, zato je razumljivo, da je padec cen negativno vplival na švicarsko gospodarstvo in s tem na trg transportnih storitev. Švicarska vlada je s pomočjo finančnih skladov odprla številne nove projekte prometne infrastrukture, kot so ceste, avtoceste in železnice. Med ključne, že zaključene projekte sodita tudi nova železniška povezava skozi Alpe (NRLA) in Gotthard Base Tunnel (GBT), ki sta pripomogla k odpravljanju omejitev zmogljivosti in zamud pri transportnih storitvah.

Najbolj donosen segment švicarskega trga transportnih storitev je segment cestnega transporta, ki je v letu 2017 ustvaril prihodke v višini 4,3 mlrd EUR ali 63 % celotne vrednosti industrije. Segment letalskega transporta je v letu 2017 ustvaril prihodke v višini 1,8 mlrd EUR, kar predstavlja 25,6 % celotne vrednosti trga. Tako kot v večjem delu Evrope, tudi v Švici prevladuje cestni transport, saj večina držav trguje predvsem s sosednjimi in bližnjimi državami. Švica ima močne trgovinske povezave predvsem z Nemčijo in Francijo. V okviru konvencije Efte in sporazuma o prosti trgovini z EU ima Švica sklenjene sporazume o prosti trgovini z državami članicami EU ter sporazum s Kitajsko, ki je bil podpisan leta 2013. Sporazumi o prosti trgovini spodbujajo trgovino in s tem trg transportnih storitev. Država je pred kratkim napovedala načrte za razširitev avtomatiziranega sistema za dostavo tovora v bližnji prihodnosti, kar bo še utrdilo položaj cestnega transporta kot vodilnega sektorja na trgu, povečala pa se bo tudi razširjenost železniškega tovornega prometa.

Po napovedih analitikov bo švicarski trg transportnih storitev v obdobju 2018-2022 rasel po 2,5 % CAGR in v letu 2022 ustvaril vrednost 7,1 mlrd EUR. Nemški trg transportnih storitev naj bi po napovedih v prihodnjih petih letih rasel po 1,9 % CAGR in v letu 2022 ustvaril vrednost 78,1 mlrd EUR, medtem ko naj bi trg transportnih storitev v Združenem kraljestvu v napovedanem obdobju rasel po 3,1 % CAGR in v letu 2022 ustvaril vrednost 56,7 mlrd EUR. Tako kot tudi na mnoge druge industrije, bo tudi na transport vse bolj vplivala digitalizacija. V prihodnosti telematike bodo zapleteni algoritmi in analitika lahko podjetjem pomagali optimizirati transportna omrežja in izboljšati učinkovitost, kar bi dolgoročno lahko prihranilo veliko denarja. Na transportne storitve bo v prihodnje vplivala tudi rast e-poslovanja, saj zahteve glede dobav postajajo vse bolj obsežne. To bi bilo lahko zelo donosno za velike prevoznike, manjše in srednje velike prevoznike pa bi potisnilo v slabši položaj, kar bi lahko vodilo do povečane dejavnosti združevanja in prevzemov.
 

Največji konkurenti na trgu so:

 

Švicarski transportni sektor je v letu 2017 zrasel za 1,8 % in dosegel vrednost 6,9 mlrd EUR. Skupna letna stopnja rasti (CAGR) v obdobju 2013–2017 je znašala -0,4 %.

Vrednost transportnega sektorja po letih (v mio EUR)

Leto EUR CAGR
2013 5.940  
2014 6.145 3,4 %
2015 6.984 -5,1 %
2016 6.893 -1,3 %
2017 6.893 1,8 %


Za leto 2022 napovedujejo, da bo švicarski transportni sektor dosegel vrednost 7,1 mlrd EUR, kar je 13,2 % več kot leta 2017. Napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) v obdobju 2018 – 2022 znaša 2,5 %.

Napoved vrednosti transportnega sektorja po letih (v mio EUR)

Leto EUR CAGR
2018 6.631 3,0 %
2019 6.851 2,5 %
2020 6.976 2,7 %
2021 7.118 2,0 %
2022 7.110 2,4 %

Cestni transport je največji segment transportnega sektorja v Švici in predstavlja 63 % celotne vrednosti industrije.

Tržna segmentacija po segmentih za leto 2017 (v odstotkih)

Cestni transport 63,0 %
Letalski transport 25,6 %
Železniški transport 11,4 %



Švica predstavlja 1,5 % celotnega evropskega transportnega sektorja.

Tržna segmentacija v regiji za leto 2017 (v odstotkih) 

Nemčija 17,1 %
Združeno kraljestvo 11,7 %
Francija 10,2 %
Belgija 2,7 %
Švica 1,5 %
Ostale evropske države 56,8 %
   

Največja podjetja na področju letalskega transporta v Švici (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Rabbit-Air Ag 43.018,45
Jet Aviation Ag 26.650,32
Tth Fully Sa 5.449,63
Panalpina Welttransport (Holding) AG 4.744,48
Swiss International Air Lines Ag 4.311,37
Wizz Air Holdings Plc 2.234,19
Flughafen Zürich AG 889,36

 

Največja podjetja na področju cestnega transporta v Švici (2017)
 

Podjetje Prihodki v mio EUR
Laible Ag Speditionen 63.498,64
Starbroker Ag 63.498,64
Véron Grauer Ag 54.126,48
Fritz Bertschi Transporte Ag 24.660,35
Mittelland Transport Ag 24.660,35
Ubs-Polybahn Ag 24.088,16
Movu Ag 8.400,03


Največja podjetja na področju železniškega transporta v Švici (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Lémanis Sa 8.217,01
Schweizerische Bundesbahnen AG 7.412,24
CFF Cargo SA 796,71
Hupac Sa 400,02
Rhätische Bahn AG 318,30
Schenker Schweiz AG 221,92
BLS Cargo AG 170,15
 


Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, letne stopnje rasti (CAGR) pa se nanašajo na dolarske vrednosti.

 

Vir: Factiva, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje